Alanin

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Alanin (krajše Ala ali A) je α-aminokislina[1] s kemijsko formulo CH3 CH(NH2)COOH. Njen L-izomer je ena izmed aminokislin, ki v človeškem telesu tvori proteine. Zapisujejo ga kodoni GCU, GCC, GCA in GCG. Je druga najpogostejša aminokislina v beljakovinah, takoj za levcinom. Izoelektrično točko ima pri pH 6.00, pKa vrednosti pa 2.35 in 9.87. Poleg α oblike poznamo še β-obliko, ki pa ima biološko manj pomembno vlogo.


Contents

Zgradba

Alanin ima na α-ogljikov atom vezano le metilno skupino (-CH3), zato je ena izmed najpreprostejših aminokislin. Sodi med alifatske aminokisline. Ker metilna skupina ni reaktivna, alanin skoraj nikoli ne sodeluje pri delovanju beljakovine.


Naravni viri

Alanin je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo človeško telo lahko samo proizvaja in ne potrebuje direktnega vnosa z hrano. Najti ga je mogoče v mnogih tipih hrane, še posebej veliko ga je v mesu.

Bogati viri alanina so:

• živalski viri: meso, morska hrana, kravje mleko, mlečni proizvodi, jajca, ribe, želatina

• rastlinski viri: fižol, oreščki, semena, soja, pivski kvas, rjavi riž, koruza, stročnice, avokado, polnozrnati izdelki


Biosinteza

Alanin se lahko tvori v telesu iz piruvata in razvejanih aminokislin, kot so valin, leucin ali izoleucin. Najpogosteje se tvori z reduktivno aminacijo piruvata.


Fiziološke funkcije

Alanin ima ključno vlogo v glukozno-alaninskem ciklu med tkivi in jetri. Pri tem ciklu se energetsko breme glukoneogeneze prenese na jetra namesto na mišice, zato se vsa razpoložljiva ATP lahko porabi za krčenje mišic.


Kemijske lastnosti

Pri deaminaciji alanina se tvori stabilni prosti radikal: CH3C•HCOO–. To se lahko naredi v trdnem ali tekočem agregatnem stanju pod vplivom radiacije.Ta lastnost alanina se izkorišča pri doziometričnih meritvah pri radioterapiji. Pri obsevanju alanina se vedno tvori nekaj prostih, stabilnih radikalov, katerih koncentracijo je moč določiti. Iz tega lahko izvemo, kakšni količini žarčenja je bil alanin izpostavljen. Tako je moč načrtovati pravo količino obsevanja pri kompleksni radioterapiji.

Viri

1. http://en.wikipedia.org/wiki/Alanine

2. http://sl.wikipedia.org/wiki/Alanin

3. http://en.wikipedia.org/wiki/Beta-Alanine

4. http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/alanin_en.html

5. http://www.anyvitamins.com/alanine-info.htm

Personal tools