Amiloid beta
Amiloid beta ali beljakovina Aβ (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 aminokislin, ki naj bi bili glavna sestavina v senilnih lehah, ki so oblika amiloidnih plakov, ki jih najdemo v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in Downovem sindromu. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta demence z Lewy telesci in miozitis. Aβ tovorijo tudi agregate v možganskih krvnih žilah pri možganski amiloidni angiopatiji. Sestavljeni so iz prepletenih fibrilarni proteinov imenovanih amiloidne vlaknine. Ta protein najdemo tudi pri peptidih, kot je prionov peptid. Tega povezujemo z boleznimi napačnega zlaganja oziroma razporejanja proteinov. Raziskave kažejo da imata molekuli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv na razvoj Alzheimerjeve bolezni in obeh omenjenih mišičnih boleznih.
Amiloid beta
Nastanek Amiloidov beta
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih amiloidih beljakovin, ki so transmembranski glikoproteini nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkroju, v endoplazmatskem retikulumu, daljše oblike amiloida beta pa nastanejo pri cepitvi v trans-Golgijevem omrežju. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni povezanih z amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni. Predlagano zdravljenje je prilagajanje sekrataze β in γ da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko amiloida beta.
Načini merjenja Amiloidov beta
Obstajajo različni načini merjenja amiloidov:
- metoda ELISA,
- mikroskopijo na atomsko silo, angleško Atomic force microscope (AFM)
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško Dual polarisation interferometry
Literatura
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta
Viri
"v obdelavi"
