Aprotinin

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Aprotinin je monomeren kroglast protein, ki se nahaja v pljučnem tkivu goveda. Sestavlja ga 16 različnih amino kislin, ki tvorijo verigo iz 58 kislinskih ostankov. Ena molekula vsebuje 284 atomov ogljika, 432 atomov vodika, 84 dušika, 79 kisika in 7 atomov žvepla. Molekulska masa pa je 651,51 g/mol. V molekuli enega aprotinina so tri disulfidne vezi, kar pomeni, da je molekula zelo stabilna. Deluje na tripsin in sicer tako, da inhibira njegovo delovanje.

Pod imenom Trasylol se je v medicini uporabljal za zmanjševanje krvavitev med zapletenimi operacijami (na primer operacija srca ali jeter). Z njegovo uporabo so hoteli zmanjšati potrebo po transfuziji krvi med operacijo in zmanjšati možnost poškodbe organov zaradi nizkega pritiska, kot posledice večje izgube krvi. Glavni učinek uporabe aprotinina v medicini je upočasnitev fibrinolize, to je proces raztapljanja fibrinskega strdka. Leta 2007 so zdravilo za nekaj časa umaknili iz uporabe, saj so študije pokazale možnost, da uporaba Trasylola povečuje možnost zapletov in smrti med operacijo. Nadaljnje študije so to potrdile, leta 2008 je bil zato Trasylol umaknjen iz prodaje (razen za v raziskovalne namene). Leta 2012 je EMA (European Medicines Agancy) spremenila svoje mnenje glede aprotinina in predlagala, da se ukinitev prekine.

Aprotinin so prvič izolirali leta 1930 iz obščitnice goveda, iz trebušne slinavke pa so ga prvič izolirali leta 1936. V medicini so ga začeli uporabljati leta 1960. Aprotinin je eden izmed najbolj podrobno preučenih proteinov na področju strukturne biologije in je bil prvi protein, ki so mu določili strukturo z spektroskopijo v laboratoriju Kurtha Wuthricha v Zurichu.

Viri

Zunanje povezave

Personal tools