Argin

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Agrin je velik proteoglikan, katerega najpomembnejša vloga je razvoj povezave med živčnim in mišičnim sistemom (nevromuskularne povezave) med embriogenezo. Agrin je poimenovan na osnovi svoje vpletenosti v agregacijo receptorjev za acetilholin med sinaptogenezo (oblikovanje sinaps med nevroni in živčnim sistemom). Pri ljudeh je ta protin kodiran z AGRN genom. Protein ima devet domen, podobno kot inhibitorji proteaze. Lahko ima vlogo tudi v drugih tkivih in med drugimi fazami razvoja. To je velika proteinoglikanska komponenta v membrani, ki je del epitelija in lahko igra vlogo pri nefrološki filtraciji in interakcijami med celico in matriksom.


Contents

Odkritje

Agrin so odkrili v U.J. laboratoriju na Stanfordu.


Potek delovanja

Med razvojem, rastoči konec aksona motoričnega živca izloča protein imenovan agrin. Ta protein se veže na različne receptorje na površini skeletnih mišic. Receptor, ki je zadolžen za formacijo povezave med živčnim in mišičnim tkivom se imenuje MuSK receptor. MuSK je receptor tirozin kinaza, ki sproži celično signaliziranje s tem, da povzroči vezavo fosfatnih molekul na določene tirozine, nase in na proteine ki so vezani na domeno receptorja v citoplazmi. V povezavi z MuSK se agrin veže na različne druge proteine na površini mišic, vključno z distroglikanom in lamininom. Ugotovljeno je, da so te vezave potrebne za stabilizacijo nevromuskularnih povezav . Da sta agrin in MuSK potrebna pri formaciji nevromuskularnih povezav je bilo sprva demonstrirano v študijah z mišjo. Pri miših, ki ji je primanjkoval eden od teh dveh proteinov, se povezava med živčnim in mišičnim tkivom ni formirala. Tudi drugi proteini sestavljajo to povezavo in so potrebni za uravnavanje njene integritete.


Struktura

Na prvotno strukturo agrina so potencialno vezane tri verige s heparan sulfatom, vendar le dve dejansko nosita molekule HS ko je protein izražen.


Viri

http://en.wikipedia.org/wiki/Agrin

Personal tools