Dosežena aksonska regeneracija in vitro

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. brazgotine, ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju služita kot citoskeletna opora astrocitom. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.

In vitro študija [1], ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni RNAi (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.

Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z in vivo raziskavami.

Personal tools