Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Vedno, kadar se dvojna vijačnica DNA odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo SSB proteini, ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig.

Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009 v reviji Nature objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali drsenje SSB proteinov bakterije Escherichia coli po ssDNA.
V seriji eksperimentov so znanstveniki pokazali, da SSB drsijo naključno naprej in nazaj po ssDNA, to gibanje pa je neodvisno od zaporedja nukleotidovv DNA. Posamezen SSB protein prepotuje vsaj tako dolgo ali večjo razdaljo, kakor je dolgo njegovo vezavno mesto za DNA (65 nukleotidov).
Ugotovili so tudi, da RecA filamenti, ki so bistveni pri popravljanju in vzdrževanju DNA, med podaljševanjem potiskajo SSB proteine po ssDNA. Med difuzijo SSB proteini porušijo strukturo lasničnim zankam na ssDNA, ki ležijo pred rastočim RecA filamentom, in na ta način odstranjujejo potencialne moteče sekundarne strukture DNA ter tako pomagajo pri podaljševanju RecA filamentov.

To je prva predstavitev drsenja kateregakoli proteina po ssDNA, odkritja te raziskave pa bodo uporabna pri vrsti celičnih procesov.