Električni tokovi prostorsko ločijo biogeokemijske procese v morskih sedimentih

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search


Globoko na oceanskem dnu živijo žveplove bakterije. Nekatere bakterije živijo na površini sedimentov, medtem ko druge globoko v notranjosti. Tiste, ki živijo na površini imajo problem s hranili, pri drugih pa se pojavi problem oskrbe s kisikom. Na podlagi študije sklepajo, da bakterije iz površja in bakterije iz notranjosti usedline komunicirajo preko prenosa elektronov. Točen potek komunikacije še ni znan, vendar se predvideva, da so ti mikroorganizmi povezani preko mikroskopskega električnega omrežja, ki ja najverjetneje zgrajen iz tankih zrn kovine, kot sta železo in magnezij. Električna komunikacija dodajo novo dimenzijo našemu razumevanju biogeokemije, pri kateri prevladuje redukcijsko-oksidativna kemija z elektronskimi donorji in akceptorji, ki reagirajo direktno ali skozi elektronsko prenašalno verigo znotraj živih celic. Med raziskavami so dokazali, da sta se kisikova in sulfidna plast v morski vodi s kisikom ločili s suboxic plastjo, medtem ko sta v primeru morske vode brez kisika, plast kisika in vodikovega sulfida skupaj. Za povezane organizme elektroni izvedeni iz mikrobne oksidacije globoko v sedimentih predstavljajo obojestransko ugodno podporo metabolizma bakterij. Organizmi z dostopom do kisika preoblikujejo kisikov redukcijski korak za vse povezane organizme, kjer ti z dostopom do elektronskih donorjev, preoblikujejo oksidacijski korak za vse ostale organizme, s čimer se kaže simbiotsko življenje.

Personal tools