Fibrin

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Fibrin imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi. Nastaja iz fibrinogena, ki je topen glikoprotein v plazmi in nenehno nastaja v jetrih in kostnem mozgu. Proces koagulacije aktivira serinska proteinaza trombin (ta nastaja iz neaktivnega protrombina), ki je odgovorna za pretvorbo fibrinogena v fibrin. Za dokončno polimerizacijo fibrina je v plazmi potreben še antihemofilni faktor XIIIa. Fibrin se s tem faktorjem navzkrižno poveže in oblikuje strdek. Pomankanje tega faktorja povzroči hemofilijo. FXIIIa stabilizira fibrin še z vključitvijo fibrinskega zaviralca alfa 2. Fibrin sodeluje v bioloških procesih: prenosu signalov, strjevanju krvi in pri polimerizaciji proteinov. Fibrinozilin je encim, ki raztaplja in razkraja fibrinski strdek.

Contents

Diagnostična uporaba

Koncentracijo fibrinogena določamo v venski krvi. Normalna vrednost je okoli 1,5- 3,0 g/ L odvisno od metode, ki se uporablja. Običajno se raven fibrina določa v krvni plazmi, obselani s citratom. Povišane vrednosti fibrinogena (> 4,6 g/ L) so povezane z boleznimi srca in ožilja.

Bolezni

Prekomerno nastajanje fibrina povzroči trombozo, medtem ko pomakanje vodi v krvavitve. Tromboza je tvorba krvnih strdkov v nepoškodovanih žilah, običajno v arterijah, zlasti če so tam maščobni nanosi ali pa je arterija vneta. V fibrinske niti se ujamejo trombociti in nastane krvni strdek.

Jetrne bolezni lahko vplivajo na nastajanje fibrina, saj se njegova predstopnja fibrinogen sintetizira v tem organu. Okvarjeni hepatociti ne morejo sintetizirati potrebnih količin fibrinogena in ker primanjkuje fibrinogena, je posledično ob krvavitvi tudi fibrina premalo ter koagulacija ni tako učinkovita.

Dedne anomalije fibrinogena se prenašajo na četrtem kromosomu in vplivajo bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno na sintezo fibrinogena in posledično fibrina.

Slikovno gradivo

Eritrociti ujeti v fibrinski mreži

Viri

  • Fibrin na Wikipediji
  • Veliki splošni leksikon; DZS, Ljubljana, 1997-1998 (osma knjiga)
Personal tools