Levcin

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Levcin(L-Leu) ali 2-amino-4-metilpentanojska kislina je ena izmed 20 α-aminokislin z molekulsko formulo C_6 H_13 N O_2. Je razvejana esencialna aminokislina, kar pomeni da je človeško telo ne more samo proizvesti. Razčlenjena je na maščobne strukture, kot drugi dve esencialni aminokislini L-Valin in L-Izolevcin. S strukturne formule levcina lahko razberemo, da imajo aminokislilne dve skupini, ki lahko oddata proton. Poznamo aminokisline oblik L in D; v naravi prevladuje, tudi pri levcinu, L oblika.[1]

Levcin spada med nepolarne aminokisline. Zanj je značilno, da ima alifatsko stransko verigo, kar mu daje hidrofoben značaj. Stranska veriga so ogljikovodiki, ki kemijsko niso posebej reaktivni.

Kodoni, ki zapisujejo za levcin so UUG, CUU, CUC, CUA in CUG.

Levcin je pomemben tudi pri motivu levcinske zadrge. To je motiv enega izmed treh motivov, ki pojasnjujejo zgradbo regulatornih proteinov. Levcinska zadrga omogoča da se proteini povezujejo med seboj; poveže se približno 30 aminokislinskih ostankov, vsaka sedma aminokislina je levcin. Stranske verige vseh levcinskih ostankov gledajo iz vijačnice na isti strani. Dve molekuli regulatornega proteina se lahko združita preko hidrofobnih reakcij med območjema bogatima z levcinom, pri tem pa na stiku oblikujeta nekakšno zadrgo. Posebnost proteinov z levcinsko zadrgo je, da lahko vstopajo v interakcije dveh vrst: z DNA in z drugimi regulatornimi proteini.

Levcina telo ne more samo proizvajati, zato ga moremo dovolj zaužiti preko hrane in prehranskih dopolnil.[2] Največ ga najdemo v rjavem rižu, oreških in polnozrnatem kruhu. Predvsem zaradi tega, ker povečuje sintezo beljakovin in preprečuje razgradnjo mišic, oskrbuje telo z energijo, vzdržuje ravnovesje dušika ter ohranja raven glikogena v mišicah, je priljubljeno športno dopolnilo.[3] Levcin se porablja v jetrih, maščevju in mišičnini.

Levcin ima molekulsko maso 131,17292 g/mol,pH ima 5.98, njegova gostota je 1,038 g/cm_3, temperaturo tališča ima pri 293°C.


Viri

[1] http://www.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/L-Leucine.png&imgrefurl=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:L-Leucine.png&usg=__oeAjwrihISHE5ro8pbKqZ77hjfs=&h=310&w=300&sz=4&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=Ygqrojap2XcndM:&tbnh=139&tbnw=133&prev=/images%3Fq%3Dleucine%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26biw%3D1307%26bih%3D555%26tbs%3Disch:1&um=1&itbs=1&iact=hc&vpx=436&vpy=63&dur=1741&hovh=228&hovw=221&tx=138&ty=126&ei=k30CTezkB5KGswaT6bThCQ&oei=k30CTezkB5KGswaT6bThCQ&esq=1&page=1&ndsp=22&ved=1t:429,r:2,s:0

[2] http://www.the-nutrition.com/i-bcaa

[3] http://www.bodybuilding.com/store/lleucine.html

http://www.lookchem.com/cas-208/20859-02-3.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Leucine

BOYER, Rodney F.; Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005. Knjižna zbirka Scripta/Študentska založba. Str. 70t, 71, 72s, 73s, 74s, 75, 329, 331s

Zunanje povezave

http://www.peptideguide.com/amino-acids/leucine.html

http://www.3dchem.com/molecules.asp?ID=42

http://www.3dchem.com/3dmolecule.asp?ID=42

Personal tools