Metalotionein

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Metalotioneini (MT) so družina, s cisteinom bogatih, beljakovin[1], z nizko molekulsko maso (od 3500 do 14000 Da). Imajo sposobnost vezati prav tako fiziološke (cink, baker, selen) kot tudi ksenobiotične (kadmij, živo srebro, srebro, arzen) težke kovine s tiol-skupino njegovih cisteinskih ostankov, te pa predstavljajo skoraj 30% aminokislinskih[2] ostankov.

MT sta odkrila Vallee in Margoshe leta 1957, s čiščenjem Cd-vezne beljakovine iz ledvične skorje konja. Funkcija metalotioneinov ni jasna, ampak eksperimentalni podatki kažejo, da MT lahko zagotovijo zaščito pred zastrupitvijo s kovinami in pred oksidativnim stresom.

Pri ljudeh obstajajo štiri glavne oblike MT. V človeškem telesu se velika količina sintetizira predvsem v jetrih in ledvicah. Njihova proizvodnja je vsekakor odvisna od razpoložljivosti prehranskih mineralov (kot so cink, baker in selen) in od aminokisline histidin in cistein.


  • Funkcija

MT dokazano vežejo širok spekter kovin, vključno s kadmijem, cinkom, živim srebrom, bakrom, srebrom in lahko sodelujejo pri sprejemu, transportu in ureditvi cinka v bioloških sistemih. MT prenaša cinkove ione iz enega dela celice v drugi del. V nekaterih metalotioneinih, večinoma pri bakterijah, sodeluje pri vezavi cinka histidin. Z vezavo in sprostitvijo cinka MT lahko ureja raven cinka v telesu, cink pa je ključni element za aktiviranje in vezavo nekaterih gensko zapisanih faktorjev. Ko cink vstopi v celico ga lahko pobere tionein (ki lahko postane MT) in ga odnese v drugi del celice, kjer ga preda organelom in beljakovinam. Na ta način tionein – metalotionein postane ključna sestavina cinkovega signalizacijskega sistema v celicah in zlasti v možganih med živčnimi celicami in znotraj njih. Prav tako se zdi, da je pomembna za urejanje beljakovine p53, ki zatira tumorje.


  • Literatura

  • Sigel, A.; Sigel, H.; Sigel, R.K.O., ed (2009). Metallothioneins and Related Chelators. Metal Ions in Life Sciences. 5. Cambridge: RSC Publishing.
  • Margoshes, M. and B.L. Vallee (1957). "A cadmium protein from equine kidney cortex". Journal of American Chemical Society 79: 4813.
  • Personal tools