Ojačevalno zaporedje

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

V genetiki je izraz ojačevalno zaporedje determiniran za skupino ojačevalcev, ki predstavljajo krajšo regijo v DNA, ki se lahko povezuje s proteini (sicer, transportno - delujočih dejavnikov, podobno kot niz transkripcijskih faktorjev) za ojačanje transkricpijskih nivojev za gene v genski skupini. Ojačevalci so običajno cis-delujoči, vendar ojačevalcem ni potrebno biti neposredno blizu gena, na katerega delujejo, včasih pa niti ni nujno, da so locirani na istem kromosomu.


Lokacije in delovanje ojačevalcev

V evkariontskih celicah je struktura kromatinskega kompleksa DNA prepognjena na način, ki posnema funkcionalno - zvito stanje prokariontske DNA, tako da je geometrijsko blizu s promotorjem in genom, čeprav je ojačevalec DNA precej oddaljen od gena glede na število nukleotidov. To omogoča interakcijo s splošnimi transkripcijskimi faktorji in RNA polimerazo II. Enako velja za dušilnike v evkariontskem genomu. Dušilniki so negativni regulatorji ojačevalcev in, kadar so vezani na predvidene transkripcijske faktorje imenovane represorji, zatirajo transkripcijo gena. Dušilniki in ojačevalci so lahko v bližini drug drugega ali pa celo v isti regiji , kjer se razlikujejo le glede na transkripcijski faktor, na katerega se navezuje regija. Pospeševalci ne delujejo na samo regijo promotorja , temveč so vezani na aktivatorje beljakovin. Ti aktivatorji beljakovin medsebojno delujejo z mediatorjem kompleksa, ki rekrutira RNA polimerazo II in splošne transkripcijske faktorje, ki nato začnejo prepisovanje genov. Pospeševalce je mogoče najti tudi v intronih. Obračanje usmerjenosti ojačevalcev ne vpliva na njihovo funkcijo. Poleg tega lahko ojačevalce izrežemo in vstavimo na drugo mesto v kromosomu, s tem pa se ne spremeni njihov vpliv na gensko transkripcijo. To je eden od razlogov, da lahko polimorfizmi intronov še vedno učinkujejo, čeprav niso prevedeni.


Viri

Spilianakis, Charalampos G.; Lalioti, Maria D.; Town, Terrence; Lee, Gap Ryol; Flavell, Richard A. (2005). "Interchromosomal associations between alternatively expressed loci". Nature 435 (7042): 637–45. doi:10.1038/nature03574

http://en.wikipedia.org/wiki/Enhancer_(genetics)