Flavinadenindinukleotid

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Flavinadenindinukleotid (FAD) je v biokemiji redoks kofaktor, vključen v posamezne pomembne reakcije v metabolizmu. FAD obstaja v dveh različnih redoks stanjih, katera se spreminjata s sprejemanjem ali oddajanjem elektronov. Molekula je sestavljena iz riboflavina (vitamin B2), ki je vezan na fosfatno skupino ADP molekule. Lahko bi tudi rekli, da je sestavljen iz adenozin monofosfata (AMP), na katerega je vezan flavin mononukleotid (FMN). FAD predstavlja prostetično skupino encimov, kot je d-aminokislinska oksidaza ali ksantin oksidaza.


Struktura in kemijske lastnosti

(Strukturna formula molekule)[1]

Oksidiran FAD gre po sprejemu dveh protonov (H +) in dveh elektronov (e−) v reducirano obliko FADH2.[2]. FAD (čista oksidirana oblika ali kinonska oblika) sprejme dva elektrona in dva protona, ter tako postane FADH2 (hidrokinonska oblika). FADH2 lahko nato oksidiramo v polreducirano obliko (semikinonska oblika) FADH, z donacijo enega elektrona in enega protona. Semikinon je potem ponovno oksidiran ter izgubi en elektron in en proton, ter se tako vrne v prvotno kinonsko obliko (FAD). FAD je aromatski obročni sistem, medtem ko FADH2 ni. To pomeni, da ima FADH2 značilno višjo energijo, brez stabilizacije, ki jo omogočajo aromatske strukture. FADH2 je energijsko – transportna molekula, saj bo, ko je oksidirana, zopet pridobila aromatičnost ter izpustila vso energijo pridobljeno s to stabilizacijo. Katerikoli encim oksidoreduktaze, ki uporablja FAD kot prenašalca elektronov, se imenuje flavoprotein.

Raztopina flavinadenindinukleotida v vodi (10 g/L) ima pH vrednost približno 6. O molekuli: Molska masa molekule je 785,55 g/mol. Molekula FAD je topna v vodi Molekulska formula flavinadenindinukleotida je C27H31N9O15P2.

Viri:

Slovenski medicinski e-slovar[3]

Katalog znanj[4]

De wiki[5]

Principles of biochemistry (3rd edition), Donald Voet, Judith G. Voet, Charlotte W. Pratt; 2008; Hoboken (New Jersey) : J. Wiley & sons (str. 469, 470)

Biokemija, Karlson Peter; 1980; Ljubljana: Državna založba Slovenije (100, 105, 193, 215, 372, 375)

Zunanje povezave:

Websters dictionary[6]