Streptomicin

STREPTOMICIN je prvi odkriti antibiotik iz skupine aminoglikozidov (spojine, ki so sestavljene iz sladkorne in aminske skupine) in je hkrati tudi prvi uporabljeni antibiotik proti tuberkulozi. Prvič so ga izolirali iz bakterije Streptomyces griseus. Ta izolirani antibiotik je bil prvič preizkušen leta 1947 in ugotovili so, da zavira rast bakterij, ki povzročajo tuberkulozo.

Streptomicin se v kot zdravilo (skupaj z drugimi učinkovinami) v obliki sulfata uporablja še danes. Ni ga moč dajati oralno, teveč z intramuskularnim injeciranjem (vnosom). Streptomicin povzroča napačno branje mRNA in inhibira iniciacijo, deluje na prokarionte. Napačno branje kodonov vodi v nastanek nestabilnega ribosomalnega mRNA kompleksa, ki vodi v celično smrt. Torej zavira sintezo proteinov, hkrati pa vpliva tudi na bakterijske membrane. Čeprav je učinkovit proti gramnegativnim in grampozitivnim bakterijam, se zaradi stranskih učinkov uporablja le v nujnih primerih.

Uporablja pa se tudi kot pesticid v boju proti algam, bakterijam in glivam. Sicer se skupaj s penicilinom uporablja za preprečitev bakterijskih okužb. Uporablja pa se tudi pri izločanju proteinov, namreč dodamo ga lahko v obliki sulfata, ki poskrbi za odstranitev nukleinskih kislin, saj se veže na ribosome in se izloči iz raztopine. Služi torej kot sredstvo za izločanje rRNA, mRNA in celo DNA.

Slika: [1]

Viri: http://en.wikipedia.org/wiki/Streptomycin

     Boyer, Temelji biokemije, Ljubljana, Študentska založba, 2005, (str. 321)

[ [Category:LEX] ]