Transpozoni
TRANSPOZONI
Transpozoni so deli DNA, ki se prenašajo s transpozicijo z enega mesta na drugo mesto istega genoma. Na enak način se lahko prenašajo še eni elementi DNA imenovani insercijska zaporedja. Velika razlika med njimi je, da transpozoni zraven zapisa, ki omogoča transpozicijo (zapis za encim transpozazo) vsebujejo tudi zapis za nek reporterski gen (po navadi je to zapis za odpornost proti antibiotiku ali pa zapis za lac gen). Kadar pa se transpozon prenaša z dvostopenjsko transpozicijo vsebuje dodatni zapis za resolvazo.
Prve transpozone je odkrila Barbara McClintock leta 1948 pri koruzi. Za to odkritje je leta 1983 prejela Nobelovo nagrado. Opazila je insercije, delecije in translokacije, ki so jih v genomu povzročali transpozoni. Te spremembe v genomu so lahko privedle do spremembe v barvi koruznih zrn. Približno 50% celotnega genoma koruze je sestavljenih iz transpozonov.
Pri bakterijah poznamo tudi transpozone, ki se lahko premikajo ne samo z enega dela kromosomalne DNA na drugi del kromosomalne DNA, temveč tudi iz kromosomalne DNA na plazmidno DNA in potem splazmidom, če je le ta konjugativen v drugo bakterijsko celico. Na tak način lahko bakterije širijo med celotno populacijo npr. odpornost na antibiotike. Ta sposobnost omogoča izredno hitro prilagajanje na spremembe v okolju, ki bi sicer bile smrtne.
Transpozoni so izredno uporabni tudi v biotehnologiji in genetskih raziskavah. Z njihovo pomočjo lahko sledimo regulaciji izražanja DNA. To se izvaja s postopki imenovanimi genske fuzije, pri katerih s transpozonom vstavimo v določen gen nek drugi gen, ki prekine ta zapis.
Vendar pa so transpozoni lahko tudi izredno škodljivi elementi saj s svojo vstavitvijo v nek funkcionalni gen najverjetneje onesposobijo ta gen in mnogokrat sevrzel ki jo zapustijo za sabo ko zapustijo neko mesto ne bo pravilno popravila. S tem pa povzročajo razne bolezni kot so hemofilija A in B, nagnjenost k raku in porfirijo.
Darja Žgur-Bertok, Marjanca Starčič Erjavec : Teoretične osnove in navodila za vaje pri predmetu mikrobna genetika, Študentska založba:Ljubljana 2009
Larry Snyder and Wendy Champness: Molecular genetics of bacteria, second edition, ASM Press:Herndon 2002
