User:Jana.Bregar: Difference between revisions
Jana.Bregar (talk | contribs) |
Jana.Bregar (talk | contribs) No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
==Uporaba DMG pri mikrobioloških testih kontrole kakovosti== | ==Uporaba DMG pri mikrobioloških testih kontrole kakovosti== | ||
=Izbira primernih DMG za mikrobiološke teste kontrole kakovosti= | ===Izbira primernih DMG za mikrobiološke teste kontrole kakovosti=== | ||
Identifikacija mikrookragnizmov med proizvodnjo piva in v končnem izdelku je ključna za preprečevanje težav s kakovostjo piva. Vse bolj popularne postajajo metode identifikacije vrst s PCR, vendar problem predstavljajo nove vrste mlečnokislinskih bakterij, ki jih standardni PCR testi, ki so specifični za posamezno vrsto, ne pokrijejo. Poleg tega pa lahko znotraj iste vrste med sevi opazimo razlike v zmožnosti kvarjenja piva. Zato je priporočjivo nemesto testov, ki so specifični za posamezno vrsto, uporabiti teste na osnovi DMG-jev, ki so prisotni v številnih vrstah mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva. | Identifikacija mikrookragnizmov med proizvodnjo piva in v končnem izdelku je ključna za preprečevanje težav s kakovostjo piva. Vse bolj popularne postajajo metode identifikacije vrst s PCR, vendar problem predstavljajo nove vrste mlečnokislinskih bakterij, ki jih standardni PCR testi, ki so specifični za posamezno vrsto, ne pokrijejo. Poleg tega pa lahko znotraj iste vrste med sevi opazimo razlike v zmožnosti kvarjenja piva. Zato je priporočjivo nemesto testov, ki so specifični za posamezno vrsto, uporabiti teste na osnovi DMG-jev, ki so prisotni v številnih vrstah mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva. | ||
Najbolj razširjena DMG-ja med vrstami mlekčnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva sta horA in horC. Poleg teh dveh so pogosto prisotni še hitA, gtfD15/ORFB5 in regija ORF4–6. Zato lahko te DMG-je, ki se pogosto pojavljajo pri vrstah mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva, uporabimo za identifikacijo novih še ne poznanih vrst z zmožnostjo kvarjenja piva. Pri izvajanju testov z DMG-ji moramo biti previdni, saj uporaba večih DMG-jev za identifikacijo lahko privede do več lažno pozitivnih testov, nasprotno pa velja za lažno pozitivne teste. Po številnih poskusih so ugotovili, da imajo testi, pri katerih so uporabili horC malo lažno pozitivnih rezultatov, zato je za testiranje praktično uporabiti horC v kombinacij z enim ali več drugih DMG-jev. | Najbolj razširjena DMG-ja med vrstami mlekčnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva sta horA in horC. Poleg teh dveh so pogosto prisotni še hitA, gtfD15/ORFB5 in regija ORF4–6. Zato lahko te DMG-je, ki se pogosto pojavljajo pri vrstah mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva, uporabimo za identifikacijo novih še ne poznanih vrst z zmožnostjo kvarjenja piva. Pri izvajanju testov z DMG-ji moramo biti previdni, saj uporaba večih DMG-jev za identifikacijo lahko privede do več lažno pozitivnih testov, nasprotno pa velja za lažno pozitivne teste. Po številnih poskusih so ugotovili, da imajo testi, pri katerih so uporabili horC malo lažno pozitivnih rezultatov, zato je za testiranje praktično uporabiti horC v kombinacij z enim ali več drugih DMG-jev. | ||
=Nestabilnost DMG-jev= | ===Nestabilnost DMG-jev=== | ||
Večina trenutno poznanih DMG-jev je zapisanih na plazmidih in nekaj od teh je nestabilnih. Ohranjanje plazmidov je energijsko breme za bakterijo in zahteva selekcijski pritisk. Plazmidi morajo imeti ključno vlogo pri zagotavljanju preživetja bakterij v življenjskem okolju, da se ohranjajo. Izgubo DMG-ja horA so opazili pri L. paracollinoides JCM 11969T med precepljanjem v hranilnem gojišču MRS juha, ki je obogateno selektivno gojišče za mlečnokislinske bakterije, bakterije niso bile izpostavljene selekcijskemu pritisku. Dodatek podinhibitorne količine hmeljevih grenkih kislin, je izgubo horA upočasnila ni pa je preprečila. Opažena je bila tudi izguba horC med precepljanjem v hranilnem gojišču. Iz tega lahko sklepamo, da so DMG-ji na palzmidih nestabilni med precepljanjem v hranilnem gojišču, ki ne zagotavlja selekcijskega pritiska za bakterije. | Večina trenutno poznanih DMG-jev je zapisanih na plazmidih in nekaj od teh je nestabilnih. Ohranjanje plazmidov je energijsko breme za bakterijo in zahteva selekcijski pritisk. Plazmidi morajo imeti ključno vlogo pri zagotavljanju preživetja bakterij v življenjskem okolju, da se ohranjajo. Izgubo DMG-ja horA so opazili pri L. paracollinoides JCM 11969T med precepljanjem v hranilnem gojišču MRS juha, ki je obogateno selektivno gojišče za mlečnokislinske bakterije, bakterije niso bile izpostavljene selekcijskemu pritisku. Dodatek podinhibitorne količine hmeljevih grenkih kislin, je izgubo horA upočasnila ni pa je preprečila. Opažena je bila tudi izguba horC med precepljanjem v hranilnem gojišču. Iz tega lahko sklepamo, da so DMG-ji na palzmidih nestabilni med precepljanjem v hranilnem gojišču, ki ne zagotavlja selekcijskega pritiska za bakterije. Iz kartiranja pretoka genov tolerance na hmelj v pivovarnah so ugotovili, da selekcijski pritisk za pridobitev in ohranjanje tolerance na hmelj obstaja samo ob prisotnosti hmeljeva piva. Pokazali so, da se horA in horC stabilno ohranjata med precepljanjem različnih sevov z zmožnostjo kvarnjenja piva v razplinjenem pivu tipa lager. To so opazili tudi pri L. paracollinoides JCM 11969, pri katerem je bila opažena izguba horA med precepljanjem v hranilnem gojišču. | ||
Iz kartiranja pretoka genov tolerance na hmelj v pivovarnah so ugotovili, da selekcijski pritisk za pridobitev in ohranjanje tolerance na hmelj obstaja samo ob prisotnosti hmeljeva piva. Pokazali so, da se horA in horC stabilno ohranjata med precepljanjem različnih sevov z zmožnostjo kvarnjenja piva v razplinjenem pivu tipa lager. To so opazili tudi pri L. paracollinoides JCM 11969, pri katerem je bila opažena izguba horA med precepljanjem v hranilnem gojišču. | |||
Poleg tega so opazili, da je veliko sevov mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva, pri katerih najprej niso zaznali DMG-jev, po inkubaciji v pivu pridobilo horA, horC in hitA. To nam pove, da je majhna populacija celic z DMG-ji lahko rastla v pivu, medtem ko celice brez DMG-jev niso preživele. | Poleg tega so opazili, da je veliko sevov mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva, pri katerih najprej niso zaznali DMG-jev, po inkubaciji v pivu pridobilo horA, horC in hitA. To nam pove, da je majhna populacija celic z DMG-ji lahko rastla v pivu, medtem ko celice brez DMG-jev niso preživele. | ||
Zaradi nestabilnosti DMG-jev je priporočljivo, da se sevi mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarnjenja piva, ki so bili izolirani iz pivovarnic ali zapakiranega piva, rutinsko precepljajo v pivu, da so izpostavljeni selekcijskim pritiskom, ki so potrebni za ohranjanje DMG-jev, ki omogočajo zmožnost kvarjenja piva. Da lahko z mikrobiološkimi testi kakovosti pridobimo reprezentativne rezultate, je ključno, da kultura ostane genetsko homogena, kot je bila ob primarni izolaciji. | Zaradi nestabilnosti DMG-jev je priporočljivo, da se sevi mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarnjenja piva, ki so bili izolirani iz pivovarnic ali zapakiranega piva, rutinsko precepljajo v pivu, da so izpostavljeni selekcijskim pritiskom, ki so potrebni za ohranjanje DMG-jev, ki omogočajo zmožnost kvarjenja piva. Da lahko z mikrobiološkimi testi kakovosti pridobimo reprezentativne rezultate, je ključno, da kultura ostane genetsko homogena, kot je bila ob primarni izolaciji. | ||
Revision as of 20:44, 11 May 2024
Uporaba DMG pri mikrobioloških testih kontrole kakovosti
Izbira primernih DMG za mikrobiološke teste kontrole kakovosti
Identifikacija mikrookragnizmov med proizvodnjo piva in v končnem izdelku je ključna za preprečevanje težav s kakovostjo piva. Vse bolj popularne postajajo metode identifikacije vrst s PCR, vendar problem predstavljajo nove vrste mlečnokislinskih bakterij, ki jih standardni PCR testi, ki so specifični za posamezno vrsto, ne pokrijejo. Poleg tega pa lahko znotraj iste vrste med sevi opazimo razlike v zmožnosti kvarjenja piva. Zato je priporočjivo nemesto testov, ki so specifični za posamezno vrsto, uporabiti teste na osnovi DMG-jev, ki so prisotni v številnih vrstah mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva. Najbolj razširjena DMG-ja med vrstami mlekčnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva sta horA in horC. Poleg teh dveh so pogosto prisotni še hitA, gtfD15/ORFB5 in regija ORF4–6. Zato lahko te DMG-je, ki se pogosto pojavljajo pri vrstah mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva, uporabimo za identifikacijo novih še ne poznanih vrst z zmožnostjo kvarjenja piva. Pri izvajanju testov z DMG-ji moramo biti previdni, saj uporaba večih DMG-jev za identifikacijo lahko privede do več lažno pozitivnih testov, nasprotno pa velja za lažno pozitivne teste. Po številnih poskusih so ugotovili, da imajo testi, pri katerih so uporabili horC malo lažno pozitivnih rezultatov, zato je za testiranje praktično uporabiti horC v kombinacij z enim ali več drugih DMG-jev.
Nestabilnost DMG-jev
Večina trenutno poznanih DMG-jev je zapisanih na plazmidih in nekaj od teh je nestabilnih. Ohranjanje plazmidov je energijsko breme za bakterijo in zahteva selekcijski pritisk. Plazmidi morajo imeti ključno vlogo pri zagotavljanju preživetja bakterij v življenjskem okolju, da se ohranjajo. Izgubo DMG-ja horA so opazili pri L. paracollinoides JCM 11969T med precepljanjem v hranilnem gojišču MRS juha, ki je obogateno selektivno gojišče za mlečnokislinske bakterije, bakterije niso bile izpostavljene selekcijskemu pritisku. Dodatek podinhibitorne količine hmeljevih grenkih kislin, je izgubo horA upočasnila ni pa je preprečila. Opažena je bila tudi izguba horC med precepljanjem v hranilnem gojišču. Iz tega lahko sklepamo, da so DMG-ji na palzmidih nestabilni med precepljanjem v hranilnem gojišču, ki ne zagotavlja selekcijskega pritiska za bakterije. Iz kartiranja pretoka genov tolerance na hmelj v pivovarnah so ugotovili, da selekcijski pritisk za pridobitev in ohranjanje tolerance na hmelj obstaja samo ob prisotnosti hmeljeva piva. Pokazali so, da se horA in horC stabilno ohranjata med precepljanjem različnih sevov z zmožnostjo kvarnjenja piva v razplinjenem pivu tipa lager. To so opazili tudi pri L. paracollinoides JCM 11969, pri katerem je bila opažena izguba horA med precepljanjem v hranilnem gojišču. Poleg tega so opazili, da je veliko sevov mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva, pri katerih najprej niso zaznali DMG-jev, po inkubaciji v pivu pridobilo horA, horC in hitA. To nam pove, da je majhna populacija celic z DMG-ji lahko rastla v pivu, medtem ko celice brez DMG-jev niso preživele. Zaradi nestabilnosti DMG-jev je priporočljivo, da se sevi mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarnjenja piva, ki so bili izolirani iz pivovarnic ali zapakiranega piva, rutinsko precepljajo v pivu, da so izpostavljeni selekcijskim pritiskom, ki so potrebni za ohranjanje DMG-jev, ki omogočajo zmožnost kvarjenja piva. Da lahko z mikrobiološkimi testi kakovosti pridobimo reprezentativne rezultate, je ključno, da kultura ostane genetsko homogena, kot je bila ob primarni izolaciji.
Zaključek
Toleranca za hmelj in zmožnost kvarjenja piva sevov mlečnokislinskih bakterij se je razvila v dolgi zgodovini pivovarjenja. Večina DMG-jev, ki omogočajo zmožnosti kvarjenja piva, je bilo najdenih na plazmidih. Teste na osnivi DMG-jev lahko uporabimo za identifikacijo še ne pozanih mlečnokislinskih bakterij z zmožnostjo kvarjenja piva. Še pa vedno obstajajo sevi mlečnokislinskih bakterij, ki nimajo trenutno pozanih DMG-jev, zato so nadaljne raziskave na tem področju ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti piva.
