Še korak bližje razumevanju povezav med zunanjim stresom, 5-HTT genom in depresijo: Difference between revisions
Melita Rutar (talk | contribs) (New page: == Še korak bližje razumevanju povezav med zunanjim stresom, 5-HTT genom in depresijo == Depresija je bolezen, ki prizadene vedno več ljudi, zato se znanstveniki trudijo raziskati nj...) |
Melita Rutar (talk | contribs) No edit summary |
||
(4 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
Line 1: | Line 1: | ||
Depresija je bolezen, ki prizadene vedno več ljudi, zato se znanstveniki trudijo raziskati njene vzroke in procese, ki do tega stanja privedejo. | |||
[http://en.wikipedia.org/wiki/Serotonin | [http://en.wikipedia.org/wiki/Serotonin Serotonin] je nevrotransmiter v centralnem živčnem sistemu, ki uravnava spanec, spolne funkcije in sprostitev. Če se koncentracija serotonina v možganih spremeni, se to pozna tudi v počutju. [http://en.wikipedia.org/wiki/Serotonin_transporter Serotoninski prenašalec] (5-HTT) je protein, ki umika serotonin iz sinaptične reže v predsinaptično celico in s tem regulira koncentracijo nevrotransmiterja. | ||
Pri ljudeh nastopa polimorfizem v promotorski regiji gena za serotoninski prenašalec in sicer imajo nekateri tam krajši (S) alel, drugi pa daljšega (L). Krajši alel ima za posledico manjše izražanje 5-HTT gena in opazili so, da taki ljudje postanejo prej depresivni pod vplivom zunanjega stresa kot tisti z daljšim alelom. | Pri ljudeh nastopa polimorfizem v promotorski regiji gena za serotoninski prenašalec in sicer imajo nekateri tam krajši (S) alel, drugi pa daljšega (L). Krajši alel ima za posledico manjše izražanje 5-HTT gena in opazili so, da taki ljudje postanejo prej depresivni pod vplivom zunanjega stresa kot tisti z daljšim alelom. | ||
Poskuse so delali na miškah. Ker nimajo polimorfizma v genu za serotoninski transporter, so morali primeren model še vzgojiti. Tako so miškam izbili 5-HTT gen in jih nato sparili z navadnimi. Dobili so heterozigotne miške s 50% izraženim 5-HTT genom. | Poskuse so delali na miškah. Ker nimajo polimorfizma v genu za serotoninski transporter, so morali primeren model še vzgojiti. Tako so miškam izbili 5-HTT gen in jih nato sparili z navadnimi. Dobili so heterozigotne miške s 50% izraženim 5-HTT genom. | ||
Njim so pod vplivom kroničnega stresa merili lokomotorno aktivnost, socialnost, telesno temperaturo, maso, skratka količine, ki so lahko merilo depresivnosti pri miškah. | Njim so pod vplivom kroničnega stresa merili lokomotorno aktivnost, socialnost, telesno temperaturo, maso, skratka količine, ki so lahko merilo depresivnosti pri miškah. | ||
S pridobljenimi opažanji so nekoliko bližje razumevanju inducirane depresije kot posledice zunanjega stresa in genskega materiala, s tem se | |||
S pridobljenimi opažanji so nekoliko bližje razumevanju inducirane depresije kot posledice zunanjega stresa in genskega materiala, s tem pa se odprejo tudi nove možnosti za razvoj zdravil proti depresiji predvsem za ljudi s S alelom v 5-HTT genu, saj se ravno oni slabše odzivajo na zdravljenje s sedanjimi antidepresivi. |
Latest revision as of 23:31, 12 May 2010
Depresija je bolezen, ki prizadene vedno več ljudi, zato se znanstveniki trudijo raziskati njene vzroke in procese, ki do tega stanja privedejo.
Serotonin je nevrotransmiter v centralnem živčnem sistemu, ki uravnava spanec, spolne funkcije in sprostitev. Če se koncentracija serotonina v možganih spremeni, se to pozna tudi v počutju. Serotoninski prenašalec (5-HTT) je protein, ki umika serotonin iz sinaptične reže v predsinaptično celico in s tem regulira koncentracijo nevrotransmiterja.
Pri ljudeh nastopa polimorfizem v promotorski regiji gena za serotoninski prenašalec in sicer imajo nekateri tam krajši (S) alel, drugi pa daljšega (L). Krajši alel ima za posledico manjše izražanje 5-HTT gena in opazili so, da taki ljudje postanejo prej depresivni pod vplivom zunanjega stresa kot tisti z daljšim alelom.
Poskuse so delali na miškah. Ker nimajo polimorfizma v genu za serotoninski transporter, so morali primeren model še vzgojiti. Tako so miškam izbili 5-HTT gen in jih nato sparili z navadnimi. Dobili so heterozigotne miške s 50% izraženim 5-HTT genom.
Njim so pod vplivom kroničnega stresa merili lokomotorno aktivnost, socialnost, telesno temperaturo, maso, skratka količine, ki so lahko merilo depresivnosti pri miškah.
S pridobljenimi opažanji so nekoliko bližje razumevanju inducirane depresije kot posledice zunanjega stresa in genskega materiala, s tem pa se odprejo tudi nove možnosti za razvoj zdravil proti depresiji predvsem za ljudi s S alelom v 5-HTT genu, saj se ravno oni slabše odzivajo na zdravljenje s sedanjimi antidepresivi.