Agrin: Difference between revisions
Nina Zaletel (talk | contribs) (New page: '''Agrin''' [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/29/Agrincartoon2.png (skica)] je več domenski heparan sulfat proteoglikan (HSPG), ki je ključni organizator za indukcijo post...) |
No edit summary |
||
| (One intermediate revision by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Agrin''' [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/29/Agrincartoon2.png (skica)] je | '''Agrin''' [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/29/Agrincartoon2.png (skica)] je večdomenski [[Heparan sulfat|heparansulfat]] proteoglikan (HSPG), ki je ključni organizator za indukcijo postsinaptične specializacije pri živčnomišičnem stiku. Ta dejavnost je posredovana z receptorji izraženimi v mišičnih vlaknih. Ima devet domen, ki so po sestavi podobne inhibitorjem proteaz. | ||
Vezava agrina na | Vezava agrina na bazalne membrane zahteva N-končno domeno (NtA). | ||
Agrin je poimenovan glede na vključenost v skupek receptorjev [[ | Agrin je poimenovan glede na vključenost v skupek receptorjev za [[acetilholin]] med [[sinaptogeneza|sinaptogenezo]]. | ||
Pri človeku ta protein kodira gen AGRN. | Pri človeku ta protein kodira gen AGRN. Protein je zelo negativno nabit in večji od 500 kDa. Izračunana relativna molekulska masa njegovega osrednjega dela je večja kot 200 kDa<sup>[[Agrin#Viri|[1]]]</sup>. | ||
Agrin | Agrin sintetizirajo in izločajo motonevroni na mejnem aksonu in se veže na receptorje prisotne v mišičnih celicah. Poleg motnevronov agrin izloča še veliko drugih živčnih končičev v živčnem sistemu. | ||
Agrin igra vlogo pri [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovi bolezni]]. Veže se s proteinom α-[[Sinuklein| | Agrin igra vlogo pri [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovi bolezni]]. Veže se s proteinom α-[[Sinuklein|sinukelinom]] preko njegove heparansulfatne glikozaminoglikanske verige, omogoči strukturne spremembe v α-sinukelinu v strukturi β-ploskve in poveča netopnost proteina α-sinukelina<sup>[[Agrin#Viri|[2]]]</sup>. | ||
Agrin se različno izražen pojavlja na vrhnji površini epitela in deluje kot povezovalni receptor HIV-1<sup>[[Agrin#Viri|[3]]]</sup>. | Agrin se različno izražen pojavlja na vrhnji površini epitela in deluje kot povezovalni receptor za HIV-1<sup>[[Agrin#Viri|[3]]]</sup>. | ||
== Viri == | == Viri == | ||
Latest revision as of 15:44, 6 May 2013
Agrin (skica) je večdomenski heparansulfat proteoglikan (HSPG), ki je ključni organizator za indukcijo postsinaptične specializacije pri živčnomišičnem stiku. Ta dejavnost je posredovana z receptorji izraženimi v mišičnih vlaknih. Ima devet domen, ki so po sestavi podobne inhibitorjem proteaz. Vezava agrina na bazalne membrane zahteva N-končno domeno (NtA).
Agrin je poimenovan glede na vključenost v skupek receptorjev za acetilholin med sinaptogenezo. Pri človeku ta protein kodira gen AGRN. Protein je zelo negativno nabit in večji od 500 kDa. Izračunana relativna molekulska masa njegovega osrednjega dela je večja kot 200 kDa[1].
Agrin sintetizirajo in izločajo motonevroni na mejnem aksonu in se veže na receptorje prisotne v mišičnih celicah. Poleg motnevronov agrin izloča še veliko drugih živčnih končičev v živčnem sistemu.
Agrin igra vlogo pri Parkinsonovi bolezni. Veže se s proteinom α-sinukelinom preko njegove heparansulfatne glikozaminoglikanske verige, omogoči strukturne spremembe v α-sinukelinu v strukturi β-ploskve in poveča netopnost proteina α-sinukelina[2]. Agrin se različno izražen pojavlja na vrhnji površini epitela in deluje kot povezovalni receptor za HIV-1[3].
Viri
- [1] Agrin, Cytokines & Cells Online
- [2] Liu, I-Hsuan: Heparan Sulfate Proteoglycan Agrin in CNS Development and Aging, stran 1
- [3] Wikigenes
