Antiidiotipska protitelesa: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 1: Line 1:
Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul.  
Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul.  
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov.  
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi '''protiteles'''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov.  


Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.
'''Antigen''' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.

Revision as of 01:41, 5 January 2010

Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles[1] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov.

Antigen [2] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop. Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip. Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.

Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan. Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[3].


viri:

Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005

Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000

http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody