Antiidiotipska protitelesa: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: == ANTIIDIOTIPSKA PROTITELESA == '''Protitelo''' je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali ...)
 
No edit summary
 
(40 intermediate revisions by the same user not shown)
Line 1: Line 1:
== ANTIIDIOTIPSKA PROTITELESA ==
Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul.
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov.


''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.


'''Protitelo''' je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu. Tujki so lahko povzročitelji bolezni, nelastne beljakovine ali druge molekule, ki jih organizem prepozna kot potencialno nevarne.
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].
Takšna cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost tako pripravljenega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.


vir:''http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo''


[[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo]]]


''v začenjanju nastajanja''
 
 
== dodatno gradivo: ==
 
 
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf
 
 
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm
 
== viri: ==
 
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000
 
 
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005
 
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc
 
 
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody
 
 
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 10:44, 7 January 2010

Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov.

Antigen [1] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop[2]. Posamezni antigen ima lahko več epitopov. Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip. Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.

Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[3]. Takšna cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost tako pripravljenega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.



dodatno gradivo:

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf


http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm

viri:

-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000


-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005

http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc


-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody