Arginin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
 
(6 intermediate revisions by 2 users not shown)
Line 1: Line 1:
==Arginin==
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg Arginin]
 
(okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20  
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20  
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG.
najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka.  


==Zgradba==
==Zgradba==


Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pK<sub>a</sub> gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.


==Kemijske lastnosti==
==Kemijske lastnosti==


Njegova molekulska formula je C6H14N4O2  in ima molsko maso 174.2 g mol<sup>-1</sup>
Njegova molekulska formula je C<sub>6</sub>H<sub>14</sub>N<sub>4</sub>O<sub>2</sub> in ima molsko maso 174,2 g mol<sup>-1</sup>
. Nahaja se v L in D obliki. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.
. Obstaja v L- in D- obliki. Njegova izoelektrična točka (pI) je 11,15.


==Viri arginina==
==Viri arginina==
Line 17: Line 16:
===Prehrambeni viri===
===Prehrambeni viri===


Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Najdemo ga v številnih vrstah hrane:


• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, šunka), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;


• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...
Line 25: Line 24:
==Funkcije==
==Funkcije==


Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.
Arginin ima pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin v kombinaciji z proantocianidini ali johimbinom uporabljajo tudi za zdravljenje erektilne disfunkcije.


Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:
Dobre strani in funkcije zaužitega L-arginina:


• Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)
• prekurzor za sintezo dušikovega oksida (NO)


• Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)
• skrajšuje čas zdravljenja poškodb (predvsem kosti)


• Pospeši čas popravila poškodovanega tkiva
• skrajša čas celjenja ran in poškodb mehkih tkiv


• Pomaga zmanjšati krvni tlak
• pomaga zniževati krvni tlak


• Poveča mišično maso itd.
• povečuje mišično maso.
 
==Slikovno gradivo==
 
• [http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&feature=related Arginin po pretvorbi v dušikov oksid poveča fleksibilnost žil]
 
• [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png Delokalizacija naboja v gvanidinski skupini L-arginina]
 
• [http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm 3-D struktura arginina] - klikni in obračaj
 
• [http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik 3-D model arginina] - video


==Viri:==   
==Viri:==   


• http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin
• http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus


• http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm
• http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm
Line 50: Line 57:


• http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm
• http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm
==Povezave slik in njegovega delovanja:==
• http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&feature=related
• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg
• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png
==3-D struktura:==
• http://www.worldofmolecules.com/3D/arginine_3d.htm
• http://www.youtube.com/watch?v=XODeQl9wvik




[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 13:48, 21 January 2010

Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG.

Zgradba

Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.

Kemijske lastnosti

Njegova molekulska formula je C6H14N4O2 in ima molsko maso 174,2 g mol-1 . Obstaja v L- in D- obliki. Njegova izoelektrična točka (pI) je 11,15.

Viri arginina

Prehrambeni viri

Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Najdemo ga v številnih vrstah hrane:

• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, šunka), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;

• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...

Funkcije

Arginin ima pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin v kombinaciji z proantocianidini ali johimbinom uporabljajo tudi za zdravljenje erektilne disfunkcije.

Dobre strani in funkcije zaužitega L-arginina:

• prekurzor za sintezo dušikovega oksida (NO)

• skrajšuje čas zdravljenja poškodb (predvsem kosti)

• skrajša čas celjenja ran in poškodb mehkih tkiv

• pomaga zniževati krvni tlak

• povečuje mišično maso.

Slikovno gradivo

• Arginin po pretvorbi v dušikov oksid poveča fleksibilnost žil

• Delokalizacija naboja v gvanidinski skupini L-arginina

• 3-D struktura arginina - klikni in obračaj

• 3-D model arginina - video

Viri:

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin

• http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm

• http://www.arginineresearch.com/

• http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm

Retrieved from "https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Arginin&oldid=2952"