Asparaginska kislina

From Wiki FKKT

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
(New page: Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wi...)
Current revision (08:26, 17 May 2010) (view source)
 
(One intermediate revision not shown.)
Line 1: Line 1:
-
Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.
+
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.
 +
 
- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
 +
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)
-
- L-aspargin pridobivamo z  ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljamo jo pa kot terapevtsko
+
 
-
sredstvo. Letno jo proizvedemo okrog 50 ton.
+
- L-aspargin pridobivamo z  ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljajo pa jo tudi kot zdravilo. Letno jo proizvedejo okrog 50 ton.
- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:
- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:
-
*pridobivanju alanina;
+
 
-
  alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:
+
*pridobivanju alanina; alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline: asparaginska kislina -> alanin + CO<sub>2</sub>
-
  asparaginska kislina-> alanin + co2
+
 
*izločanju amoniaka iz telesa
*izločanju amoniaka iz telesa
-
Prav tako je Asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov:
+
Prav tako je asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov. Japonski raziskovalci so npr. iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma ''Corynebacterium glutamicum'' – ATCC 21144. Ta morfološko heterogena kultura raste v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino.
-
Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma
+
-
Corynebacterium glutamicum – ATCC . 21144. Ta morfološko heterogena kultura je
+
-
najdena v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko
+
-
kislino.
+
Line 21: Line 19:
-
Kvasovke so sposobne izkoriščati rang različnih anorganskih in organskih virov dušika, za vključitev v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin, raje izkoriščajo soli, ki so nato aktivno transportirane v celico. Rod Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina (www.analyses of kombucha ferments report on growers.htm).
+
Kvasovke so sposobne izkoriščati več različnih anorganskih in organskih virov dušika, ki ga vključijo v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin raje izkoriščajo soli, ki se nato aktivno prenesejo v celico. Kvasovka ''Saccharomyces cerevisiae'', najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina.
Line 28: Line 26:
-
Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količin in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata.
+
Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količinah in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata. Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
-
Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
+
O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>- + GC(O)NH<sub>3</sub><sup>+</sup> --> O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CONH<sub>3</sub><sup>+</sup> + GC(O)O
-
-O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O
+
 
-
(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina)
+
(kjer sta GC(O)NH<sub>2</sub> in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina).
Line 38: Line 36:
Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.
Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.
-
Kot živčni prenašalec
+
 
 +
 
 +
== Kot živčni prenašalec ==
 +
 
 +
 
Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.
Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.

Current revision

Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[1] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.

- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.

- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)

- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljajo pa jo tudi kot zdravilo. Letno jo proizvedejo okrog 50 ton.

- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:

  • pridobivanju alanina; alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline: asparaginska kislina -> alanin + CO2
  • izločanju amoniaka iz telesa

Prav tako je asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov. Japonski raziskovalci so npr. iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma Corynebacterium glutamicum – ATCC 21144. Ta morfološko heterogena kultura raste v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino.


Contents

Asparaginska kislina in metabolizem dušika

Kvasovke so sposobne izkoriščati več različnih anorganskih in organskih virov dušika, ki ga vključijo v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin raje izkoriščajo soli, ki se nato aktivno prenesejo v celico. Kvasovka Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina.


Vloga pri biosintezi drugih aminokislin

Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količinah in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata. Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:

O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ --> O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O

(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina).


Druge biokemijske vloge

Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.


Kot živčni prenašalec

Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.


Viri:

http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/1999_00/Aminokisl.pdf

http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf

http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparaginska_kislina

http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf

B. Rodney: Temelji Biokemije

Personal tools