Asparaginska kislina
From Wiki FKKT
Current revision (08:26, 17 May 2010) (view source) |
|||
| Line 1: | Line 1: | ||
| - | Asparaginska kislina | + | Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat. |
- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0. | - Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0. | ||
| Line 5: | Line 5: | ||
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0) | - Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0) | ||
| - | - L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, | + | - L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljajo pa jo tudi kot zdravilo. Letno jo proizvedejo okrog 50 ton. |
| - | + | ||
- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri: | - Asparaginska kislina je pomembna tudi pri: | ||
| - | *pridobivanju alanina; | + | *pridobivanju alanina; alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline: asparaginska kislina -> alanin + CO<sub>2</sub> |
| - | + | ||
| - | + | ||
*izločanju amoniaka iz telesa | *izločanju amoniaka iz telesa | ||
| - | Prav tako je | + | Prav tako je asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov. Japonski raziskovalci so npr. iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma ''Corynebacterium glutamicum'' – ATCC 21144. Ta morfološko heterogena kultura raste v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino. |
| - | Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma | + | |
| - | Corynebacterium glutamicum – ATCC | + | |
| - | + | ||
| - | kislino. | + | |
| Line 26: | Line 19: | ||
| - | Kvasovke so sposobne izkoriščati | + | Kvasovke so sposobne izkoriščati več različnih anorganskih in organskih virov dušika, ki ga vključijo v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin raje izkoriščajo soli, ki se nato aktivno prenesejo v celico. Kvasovka ''Saccharomyces cerevisiae'', najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina. |
| Line 33: | Line 26: | ||
| - | Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih | + | Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količinah in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata. Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije: |
| - | Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid | + | O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>- + GC(O)NH<sub>3</sub><sup>+</sup> --> O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CONH<sub>3</sub><sup>+</sup> + GC(O)O |
| - | + | ||
| - | (kjer sta GC(O) | + | (kjer sta GC(O)NH<sub>2</sub> in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina). |
Current revision
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[1] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.
- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)
- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljajo pa jo tudi kot zdravilo. Letno jo proizvedejo okrog 50 ton.
- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:
- pridobivanju alanina; alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline: asparaginska kislina -> alanin + CO2
- izločanju amoniaka iz telesa
Prav tako je asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov. Japonski raziskovalci so npr. iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma Corynebacterium glutamicum – ATCC 21144. Ta morfološko heterogena kultura raste v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino.
Contents |
Asparaginska kislina in metabolizem dušika
Kvasovke so sposobne izkoriščati več različnih anorganskih in organskih virov dušika, ki ga vključijo v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin raje izkoriščajo soli, ki se nato aktivno prenesejo v celico. Kvasovka Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina.
Vloga pri biosintezi drugih aminokislin
Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količinah in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata. Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ --> O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O
(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina).
Druge biokemijske vloge
Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.
Kot živčni prenašalec
Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.
Viri:
http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/1999_00/Aminokisl.pdf
http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf
http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparaginska_kislina
http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf
B. Rodney: Temelji Biokemije
