Avidin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
 
(38 intermediate revisions by 2 users not shown)
Line 1: Line 1:
'''Avidin''' je tetrameričen protein proizveden v ptičjih jajcevodih, plazilci in doživke pa ga odlagajo v beljak njihovih jajc. V kokošjem jajcu avidin predstavlja približno 0,05% skupnih proteinov oziroma beljakovin beljaka(približno 1,8 mg na jajce). Tetrameričen protein vsebuje štiri enake podenote(homotetramere) od katerih se lahko vsaka veže na biotin( Vitamin B<sub><small>7</small></sub>, vitamin H) z visoko afiniteto in specifičnostjo. Konstanta asociacije avidina je izmerjena na ''K''<sub>D</sub> ≈ 10<sup>-15</Sup> M zaradi tega je ena od najmočnejših nekovalentnih vezi.  
=== Avidin ===
'''Avidin''' je tetrameren protein, ki se sintetizira v ptičjih jajcevodih, plazilci in doživke pa ga odlagajo v beljak njihovih jajc. V kokošjem jajcu avidin predstavlja približno 0,05 % skupnih proteinov beljaka (približno 1,8 mg na jajce). Tetramerni protein vsebuje štiri enake podenote(torej gre za homotetramer) od katerih se lahko vsaka veže na [[biotin]] (vitamin B<sub><small>7</small></sub>, vitamin H) z visoko afiniteto in specifičnostjo. Konstanta asociacije avidina za biotin je ''K''<sub>D</sub> ≈ 10<sup>-15</Sup> M - gre za eno najmočnejših znanih nekovalentnih vezi.  


V svoji tetramerni obliki ima avidin molekulsko maso 66-69 kDa. Deset odstotkov molekulske mase predstavljajo ogljikovi hidrati, ki so sestavljeni iz štirih do petih manoznih in treh N-acetilglukozaminskih ostankov.


V svoji tetraedrični obliki je avidin izmerjen na približno 66-69 kDa velikosti. Deset odstotkov molekulske mase je posledica vsebnosti ogljikovih hidratov v sestavi od štirih do petih manoz in treh N-acetilglukozamidnih ostankov. Ogljikovi hidrati avidina vsebujejo najmanj tri edinstvene oligosaharidne strukturne vrste, ki so si podobne po strukturi in sestavi. Neglikozilirana oblika avidina je bila izolirana iz komercialno pripravljenega izdelka, vendar pa ni dokončna, ne-glikozilirana oblika se pojavlja v naravi ali pa je produkt proizvodnega procesa.
=== Odkritje avidina ===
Avidin je odkril Esmond Emerson Snell. Pot do odkritja se je začela z ugotovitvijo, da so piščanci, ki so se hranili s surovim beljakom, imeli pomanjkanje biotina, kljub razpoložjivosti tega vitamina v svoji prehrani. Snell je pozneje izoliral sestavine jajčnega beljaka, odgovorne za vezavo biotina in v sodelovanju s Paulom Gyorgyem sta potrdila, da je bil izolirani protein vzrok pomanjkanja biotina. Včasih je bilo ime proteina avidalbumin (dobesedno, lačni albumin). Kasneje so ime proteina spremenili v avidin zaradi njegove sorodnosti z biotinom.


=== Odkritje Avidina ===
=== Uporaba avidina ===
Avidin je prvič odkril Esmond Emerson Snell (1914-2003). Pot do odkritja se je začela z ugotovitvijo, da so piščanci na prehrani surovega beljaka bili v pomanjkanju biotina, kljub razpoložjivosti vitamina v svoji prehrani. Zato je bilo sklenjeno, da je sestavni del beljaka izoliran biotin, katerega je Snell preveril na vitro z uporabo kvasovk. Snell pozneje izolira sestavine jajčnega beljaka, odgovorne za vezavo biotina in v sodelovanju z Paul Gyorgy, sta potrdila, da je bil izoliran protein vzrok pomanjkanja biotina. Včasih je bilo pogojno ime proteina avidalbumin (dobesedno, lačni albumin). Ime proteina je bilo kasneje spremenjeno na Avidin, zaradi njegove sorodnosti z biotinom.
Zaradi moči in specifičnosti kompleksa avidin-biotin raziskovalci uporabljajo avidin kot sondo in afinitetni matriks v številnih raziskovalnih projektih. Raziskovalca Bayer in Wilchek sta razvila nove metode in reagente za biotinilacijo protiteles in drugih biomolekul, ki omogočajo uporabo avidin-biotinskega sistema v različnih biotehnoloških procesih. Danes avidin uporabljajo v različnih procesih, od raziskav do diagnostike z medicinskimi in farmacevtskimi pripomočki. Interakcijo avidin - biotin izkoriščajo v številnih biokemijskih testih, vključno s prenosom Western in tehniko ELISA.


=== Uporaba Avidina ===
=== Slike ===
Raziskava leta 1970 je pomagala osnovati Avidin-biotinski sistem, kot močno orodje bioloških ved. Zavedajoč se moči in specifičnosti Avidin-biotin kompleksa, so raziskovalci začeli izkoriščati Avidin kot sondo in afiniteto matrike v številnih raziskovalnih projektih. Kmalu zatem, sta raziskovalca Bayer in Wilchek razvila nove metode in reagente za biotinilatna protitelesa in druge biomolekule, ki omogočajo prenos Avidin-biotinskega sistema na različne biotehnološke procesih. Danes se avidin uporablja v različnih procesih, od raziskav do diagnostike z medicinskimi in farmacevtskimi pripomočki. Sorodnost avidina do biotina se izkorišča v obsežnih biokemičnih testih, vključno z Western blot, ELISA in ELISPOT. Avidin imobiliziran na trden podpornik se uporablja tudi kot prečiščevalni medij, ki ujame biotinsko označene beljakovine ali molekule nukleinske kisline.
* [http://www.rcsb.org/pdb/images/2c4i_bio_r_500.jpg Zgradba avidinskega tetramera]
* [http://160.114.99.91/astrojan/protein/pictures/avidin.gif Struktura kompleksa avidin-biotin] - prikazana je samo ena podenota avidina
 
=== Viri ===
* Nemška wikipedija (2009) http://de.wikipedia.org/wiki/Avidin
* Angleška wikipedija (2009) http://en.wikipedia.org/wiki/Avidin
* Podatki o avidinu (2009) http://www.worthington-biochem.com/AV/default.html
* Podatki o povezavi avidin-biotin (2002) http://www.bio.davidson.edu/courses/GENOMICS/method/biotin_avidin.html
* Derivati avidina in uporaba le-teh (2007) http://www.patentstorm.us/patents/7217575/description.html
* Green, N. (1975) Avidin. Advances in Protein Chemistry 29, 85-133.
* Kresge, N. (2004) The discovery of avidin by Esmond E. Snell. J. Biol. Chem. 279


=== Spremenjene oblike Avidina ===
Kot v osnovi nabit glikoprotein, avidin kaže nespecifično vezavo na nekatere oblike. Neutravidin, deglikoliziran avidin z modificiranim argininom, kaže bolj nevtralno pI in je na voljo kot alternativa naravnemu avidinu, v katerem problemi neobičajnega spajanja nastanejo. Deglikolizirane, nevtralne oblike avidin so na voljo prek Sigma-Aldrich (Extravidin), Thermo Scientific (NeutrAvidin), Invitrogen (NeutrAvidin), in Belovo (NeutraLite). Glede na moč avidin-biotinske vezi, razkroj avidin-biotin kompleksa zahteva ekstremne pogoje, ki povzročajo denaturacijo beljakovin. Nereverzibilna lastnost avidin-biotin kompleksa lahko omeji oblike avidina za uporabo v afiniteti kromatografije, kjer je izpustitev ujetih ligand zaželeno. Raziskovalci so ustvarili avidin z reverzibilno vezavo, z lastnostmi nitriranja ali iodiniziranja zavezujočega tirozinega mesta. Spremenjeni avidin pokaže močne biotinsko vezne značilnosti pri pH 4 in sprošča biotin pri pH 10 ali več. Monomerne oblike avidina z zreducirano afiniteto napram biotinu se uporabljajo tudi v številnih komercialno dostopnih afinitetah smole. Monomerni avidin nastane z obdelavo imobiliziranega naravnega avidina s pomočjo sečnine ali gvanidinijeve HCl (6-8M), ki je nižja disociacija K<sub>D</sub> ≈ 10<sup>-7</sup>M. To omogoča izpiranje iz matrike avidina, da nastane pri milejših, nedenaturiranih pogojih, z uporabo nizkih koncentracij biotina ali nizkih pH pogojev.


[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 09:07, 19 February 2010

Avidin

Avidin je tetrameren protein, ki se sintetizira v ptičjih jajcevodih, plazilci in doživke pa ga odlagajo v beljak njihovih jajc. V kokošjem jajcu avidin predstavlja približno 0,05 % skupnih proteinov beljaka (približno 1,8 mg na jajce). Tetramerni protein vsebuje štiri enake podenote(torej gre za homotetramer) od katerih se lahko vsaka veže na biotin (vitamin B7, vitamin H) z visoko afiniteto in specifičnostjo. Konstanta asociacije avidina za biotin je KD ≈ 10-15 M - gre za eno najmočnejših znanih nekovalentnih vezi.

V svoji tetramerni obliki ima avidin molekulsko maso 66-69 kDa. Deset odstotkov molekulske mase predstavljajo ogljikovi hidrati, ki so sestavljeni iz štirih do petih manoznih in treh N-acetilglukozaminskih ostankov.

Odkritje avidina

Avidin je odkril Esmond Emerson Snell. Pot do odkritja se je začela z ugotovitvijo, da so piščanci, ki so se hranili s surovim beljakom, imeli pomanjkanje biotina, kljub razpoložjivosti tega vitamina v svoji prehrani. Snell je pozneje izoliral sestavine jajčnega beljaka, odgovorne za vezavo biotina in v sodelovanju s Paulom Gyorgyem sta potrdila, da je bil izolirani protein vzrok pomanjkanja biotina. Včasih je bilo ime proteina avidalbumin (dobesedno, lačni albumin). Kasneje so ime proteina spremenili v avidin zaradi njegove sorodnosti z biotinom.

Uporaba avidina

Zaradi moči in specifičnosti kompleksa avidin-biotin raziskovalci uporabljajo avidin kot sondo in afinitetni matriks v številnih raziskovalnih projektih. Raziskovalca Bayer in Wilchek sta razvila nove metode in reagente za biotinilacijo protiteles in drugih biomolekul, ki omogočajo uporabo avidin-biotinskega sistema v različnih biotehnoloških procesih. Danes avidin uporabljajo v različnih procesih, od raziskav do diagnostike z medicinskimi in farmacevtskimi pripomočki. Interakcijo avidin - biotin izkoriščajo v številnih biokemijskih testih, vključno s prenosom Western in tehniko ELISA.

Slike

Viri