https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&feed=atom&action=historyBIO2 Povzetki seminarjev 2017 - Revision history2024-03-28T18:52:05ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=14335&oldid=prevAljaž Bratina: /* Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018 */2018-10-15T15:04:28Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 15:04, 15 October 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l128">Line 128:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 128:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Katja Dolenc: OKSITOCIN IN NJEGOVA VLOGA pri prosocialnih učinkih MDMA (ecstasyja)===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Katja Dolenc: OKSITOCIN IN NJEGOVA VLOGA pri prosocialnih učinkih MDMA (ecstasyja)===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksitocin je kratek nevropeptid, ki mediira več fizioloških odzivov, kot je naprimer krčenje gladkih mišic maternice med porodom in izločanje mleka pri dojenju, ima pa tudi pomembne vloge pri socialnem in reproduktivnem vedenju sesalcev. OT se proizvaja v hipotalamsu in se iz zadnjega režnja hipofize sprošča v sistemski obtok. Oksitocinska signalizacija v celicah poteka prek oksitocinskih receptorjev, ki spadajo v z G proteinom povezane receptorje tipa I, in tako mediira različne odzive v tkivih. Regulacija biosinteze in sekrecije OT je povezana s transmembranskim receptorjem CD 38, ki je bolj znan kot receptor na limfocotih, in tudi s serotoninskim receptorjem 5-HT1A , ki je glavna tarča delovanja rekreativne droge MDMA, 3, 4 metilendioksimetamfetamin, znane tudi pod imenom ecstasy. MDMA je popularen predvsem zaradi svojih prosocialnih učinkov in občutkov evforije, ki jih najverjetneje sproži aktivacija oksitocinergičnih mehanizmov.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksitocin je kratek nevropeptid, ki mediira več fizioloških odzivov, kot je naprimer krčenje gladkih mišic maternice med porodom in izločanje mleka pri dojenju, ima pa tudi pomembne vloge pri socialnem in reproduktivnem vedenju sesalcev. OT se proizvaja v hipotalamsu in se iz zadnjega režnja hipofize sprošča v sistemski obtok. Oksitocinska signalizacija v celicah poteka prek oksitocinskih receptorjev, ki spadajo v z G proteinom povezane receptorje tipa I, in tako mediira različne odzive v tkivih. Regulacija biosinteze in sekrecije OT je povezana s transmembranskim receptorjem CD 38, ki je bolj znan kot receptor na limfocotih, in tudi s serotoninskim receptorjem 5-HT1A , ki je glavna tarča delovanja rekreativne droge MDMA, 3, 4 metilendioksimetamfetamin, znane tudi pod imenom ecstasy. MDMA je popularen predvsem zaradi svojih prosocialnih učinkov in občutkov evforije, ki jih najverjetneje sproži aktivacija oksitocinergičnih mehanizmov.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">===Aljaž Bratina: Pomen različnih signalnih poti pri staranju ===</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Staranje je postopna izguba fiziološke integritete in vodi v prizadeto funkcionalnost ter povečano možnost za smrt. Hitremu staranju nasprotna je dolgoživost, to je stanje, v katerem organizem ne izgublja funkcionalnosti ali jo izgublja počasneje. Staranje lahko opredelimo z devetimi splošnimi lastnostmi, ki jih opazimo v večini organizmov. Pri preučevanju staranja opazujemo organizem C. elegans, ki lahko med razvojem v primeru neugodnih razmer razvije stanje dauer, v katerem je razvoj ustavljen in je tako organizem sposoben preživeti dalj časa. Pri regulaciji staranja in dolgoživosti so pomembne mnoge celične signalne poti, kot del njih pa predvsem jedrni receptorji, ki uravnavajo prepisovanje genov, ki imajo vpliv na hitrost staranja oz. vzdrževanje dolgoživosti. V seminarski nalogi so opisane štiri pomembne signalne poti in njihov vpliv na staranje. Pri prvi je pomemben jedrni receptor DAF-12, ki za svoje delovanje potrebuje steroid DA. Neugodne razmere ga deaktivirajo, kar vodi v razvoj stanja dauer. Na dolgoživost pozitivno vpliva tudi aktiviran kompleks NSBP-1 in jedrnega receptorja DAF-16, ki sta del signalne poti IIS. To pot regulira tudi količina holesterola v celici. Dolgoživost povzročajo tudi prekinitveni post, pri katerem se aktivira jedrni receptor AP-1, pa tudi odstranitev zarodnih celic, ki poleg prej omenjene DAF-12 in DAF-16 aktivira tudi nekatere druge receptorje, npr. NHR-80 in NH3-49.</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
</table>Aljaž Bratinahttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=14334&oldid=prevAljaž Bratina: /* Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018 */2018-10-15T15:02:42Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 15:02, 15 October 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l128">Line 128:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 128:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Katja Dolenc: OKSITOCIN IN NJEGOVA VLOGA pri prosocialnih učinkih MDMA (ecstasyja)===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Katja Dolenc: OKSITOCIN IN NJEGOVA VLOGA pri prosocialnih učinkih MDMA (ecstasyja)===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksitocin je kratek nevropeptid, ki mediira več fizioloških odzivov, kot je naprimer krčenje gladkih mišic maternice med porodom in izločanje mleka pri dojenju, ima pa tudi pomembne vloge pri socialnem in reproduktivnem vedenju sesalcev. OT se proizvaja v hipotalamsu in se iz zadnjega režnja hipofize sprošča v sistemski obtok. Oksitocinska signalizacija v celicah poteka prek oksitocinskih receptorjev, ki spadajo v z G proteinom povezane receptorje tipa I, in tako mediira različne odzive v tkivih. Regulacija biosinteze in sekrecije OT je povezana s transmembranskim receptorjem CD 38, ki je bolj znan kot receptor na limfocotih, in tudi s serotoninskim receptorjem 5-HT1A , ki je glavna tarča delovanja rekreativne droge MDMA, 3, 4 metilendioksimetamfetamin, znane tudi pod imenom ecstasy. MDMA je popularen predvsem zaradi svojih prosocialnih učinkov in občutkov evforije, ki jih najverjetneje sproži aktivacija oksitocinergičnih mehanizmov.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksitocin je kratek nevropeptid, ki mediira več fizioloških odzivov, kot je naprimer krčenje gladkih mišic maternice med porodom in izločanje mleka pri dojenju, ima pa tudi pomembne vloge pri socialnem in reproduktivnem vedenju sesalcev. OT se proizvaja v hipotalamsu in se iz zadnjega režnja hipofize sprošča v sistemski obtok. Oksitocinska signalizacija v celicah poteka prek oksitocinskih receptorjev, ki spadajo v z G proteinom povezane receptorje tipa I, in tako mediira različne odzive v tkivih. Regulacija biosinteze in sekrecije OT je povezana s transmembranskim receptorjem CD 38, ki je bolj znan kot receptor na limfocotih, in tudi s serotoninskim receptorjem 5-HT1A , ki je glavna tarča delovanja rekreativne droge MDMA, 3, 4 metilendioksimetamfetamin, znane tudi pod imenom ecstasy. MDMA je popularen predvsem zaradi svojih prosocialnih učinkov in občutkov evforije, ki jih najverjetneje sproži aktivacija oksitocinergičnih mehanizmov.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Aljaž Bratina: Pomen različnih signalnih poti pri staranju ===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Aljaž Bratina: Pomen različnih signalnih poti pri staranju ===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Staranje je postopna izguba fiziološke integritete in vodi v prizadeto funkcionalnost ter povečano možnost za smrt. Hitremu staranju nasprotna je dolgoživost, to je stanje, v katerem organizem ne izgublja funkcionalnosti ali jo izgublja počasneje. Staranje lahko opredelimo z devetimi splošnimi lastnostmi, ki jih opazimo v večini organizmov. Pri preučevanju staranja opazujemo organizem C. elegans, ki lahko med razvojem v primeru neugodnih razmer razvije stanje dauer, v katerem je razvoj ustavljen in je tako organizem sposoben preživeti dalj časa. Pri regulaciji staranja in dolgoživosti so pomembne mnoge celične signalne poti, kot del njih pa predvsem jedrni receptorji, ki uravnavajo prepisovanje genov, ki imajo vpliv na hitrost staranja oz. vzdrževanje dolgoživosti. V seminarski nalogi so opisane štiri pomembne signalne poti in njihov vpliv na staranje. Pri prvi je pomemben jedrni receptor DAF-12, ki za svoje delovanje potrebuje steroid DA. Neugodne razmere ga deaktivirajo, kar vodi v razvoj stanja dauer. Na dolgoživost pozitivno vpliva tudi aktiviran kompleks NSBP-1 in jedrnega receptorja DAF-16, ki sta del signalne poti IIS. To pot regulira tudi količina holesterola v celici. Dolgoživost povzročajo tudi prekinitveni post, pri katerem se aktivira jedrni receptor AP-1, pa tudi odstranitev zarodnih celic, ki poleg prej omenjene DAF-12 in DAF-16 aktivira tudi nekatere druge receptorje, npr. NHR-80 in NH3-49.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Staranje je postopna izguba fiziološke integritete in vodi v prizadeto funkcionalnost ter povečano možnost za smrt. Hitremu staranju nasprotna je dolgoživost, to je stanje, v katerem organizem ne izgublja funkcionalnosti ali jo izgublja počasneje. Staranje lahko opredelimo z devetimi splošnimi lastnostmi, ki jih opazimo v večini organizmov. Pri preučevanju staranja opazujemo organizem C. elegans, ki lahko med razvojem v primeru neugodnih razmer razvije stanje dauer, v katerem je razvoj ustavljen in je tako organizem sposoben preživeti dalj časa. Pri regulaciji staranja in dolgoživosti so pomembne mnoge celične signalne poti, kot del njih pa predvsem jedrni receptorji, ki uravnavajo prepisovanje genov, ki imajo vpliv na hitrost staranja oz. vzdrževanje dolgoživosti. V seminarski nalogi so opisane štiri pomembne signalne poti in njihov vpliv na staranje. Pri prvi je pomemben jedrni receptor DAF-12, ki za svoje delovanje potrebuje steroid DA. Neugodne razmere ga deaktivirajo, kar vodi v razvoj stanja dauer. Na dolgoživost pozitivno vpliva tudi aktiviran kompleks NSBP-1 in jedrnega receptorja DAF-16, ki sta del signalne poti IIS. To pot regulira tudi količina holesterola v celici. Dolgoživost povzročajo tudi prekinitveni post, pri katerem se aktivira jedrni receptor AP-1, pa tudi odstranitev zarodnih celic, ki poleg prej omenjene DAF-12 in DAF-16 aktivira tudi nekatere druge receptorje, npr. NHR-80 in NH3-49.</div></td></tr>
</table>Aljaž Bratinahttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=14333&oldid=prevAljaž Bratina: /* Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018 */2018-10-15T15:02:17Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 15:02, 15 October 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l128">Line 128:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 128:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Katja Dolenc: OKSITOCIN IN NJEGOVA VLOGA pri prosocialnih učinkih MDMA (ecstasyja)===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Katja Dolenc: OKSITOCIN IN NJEGOVA VLOGA pri prosocialnih učinkih MDMA (ecstasyja)===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksitocin je kratek nevropeptid, ki mediira več fizioloških odzivov, kot je naprimer krčenje gladkih mišic maternice med porodom in izločanje mleka pri dojenju, ima pa tudi pomembne vloge pri socialnem in reproduktivnem vedenju sesalcev. OT se proizvaja v hipotalamsu in se iz zadnjega režnja hipofize sprošča v sistemski obtok. Oksitocinska signalizacija v celicah poteka prek oksitocinskih receptorjev, ki spadajo v z G proteinom povezane receptorje tipa I, in tako mediira različne odzive v tkivih. Regulacija biosinteze in sekrecije OT je povezana s transmembranskim receptorjem CD 38, ki je bolj znan kot receptor na limfocotih, in tudi s serotoninskim receptorjem 5-HT1A , ki je glavna tarča delovanja rekreativne droge MDMA, 3, 4 metilendioksimetamfetamin, znane tudi pod imenom ecstasy. MDMA je popularen predvsem zaradi svojih prosocialnih učinkov in občutkov evforije, ki jih najverjetneje sproži aktivacija oksitocinergičnih mehanizmov.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksitocin je kratek nevropeptid, ki mediira več fizioloških odzivov, kot je naprimer krčenje gladkih mišic maternice med porodom in izločanje mleka pri dojenju, ima pa tudi pomembne vloge pri socialnem in reproduktivnem vedenju sesalcev. OT se proizvaja v hipotalamsu in se iz zadnjega režnja hipofize sprošča v sistemski obtok. Oksitocinska signalizacija v celicah poteka prek oksitocinskih receptorjev, ki spadajo v z G proteinom povezane receptorje tipa I, in tako mediira različne odzive v tkivih. Regulacija biosinteze in sekrecije OT je povezana s transmembranskim receptorjem CD 38, ki je bolj znan kot receptor na limfocotih, in tudi s serotoninskim receptorjem 5-HT1A , ki je glavna tarča delovanja rekreativne droge MDMA, 3, 4 metilendioksimetamfetamin, znane tudi pod imenom ecstasy. MDMA je popularen predvsem zaradi svojih prosocialnih učinkov in občutkov evforije, ki jih najverjetneje sproži aktivacija oksitocinergičnih mehanizmov.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">===Aljaž Bratina: Pomen različnih signalnih poti pri staranju ===</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Staranje je postopna izguba fiziološke integritete in vodi v prizadeto funkcionalnost ter povečano možnost za smrt. Hitremu staranju nasprotna je dolgoživost, to je stanje, v katerem organizem ne izgublja funkcionalnosti ali jo izgublja počasneje. Staranje lahko opredelimo z devetimi splošnimi lastnostmi, ki jih opazimo v večini organizmov. Pri preučevanju staranja opazujemo organizem C. elegans, ki lahko med razvojem v primeru neugodnih razmer razvije stanje dauer, v katerem je razvoj ustavljen in je tako organizem sposoben preživeti dalj časa. Pri regulaciji staranja in dolgoživosti so pomembne mnoge celične signalne poti, kot del njih pa predvsem jedrni receptorji, ki uravnavajo prepisovanje genov, ki imajo vpliv na hitrost staranja oz. vzdrževanje dolgoživosti. V seminarski nalogi so opisane štiri pomembne signalne poti in njihov vpliv na staranje. Pri prvi je pomemben jedrni receptor DAF-12, ki za svoje delovanje potrebuje steroid DA. Neugodne razmere ga deaktivirajo, kar vodi v razvoj stanja dauer. Na dolgoživost pozitivno vpliva tudi aktiviran kompleks NSBP-1 in jedrnega receptorja DAF-16, ki sta del signalne poti IIS. To pot regulira tudi količina holesterola v celici. Dolgoživost povzročajo tudi prekinitveni post, pri katerem se aktivira jedrni receptor AP-1, pa tudi odstranitev zarodnih celic, ki poleg prej omenjene DAF-12 in DAF-16 aktivira tudi nekatere druge receptorje, npr. NHR-80 in NH3-49.</ins></div></td></tr>
</table>Aljaž Bratinahttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=13794&oldid=prevKatja Dolenc at 23:56, 18 January 20182018-01-18T23:56:47Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 23:56, 18 January 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l124">Line 124:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 124:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Metamorfoza oz. preobrazba označuje biološki proces, pri katerem v kratkem času pride pri številnih in velikih sprememb in označuje prehod iz mladostniškega v odrasli stadij. Pri vinskih mušicah poteka popolna preobrazba, za katero je značilen stadij bube.Pri vsem tem pa ključno vlogo odigrajo hranila in njihova dostopnost. Ko je ličinki na voljo zadostna količina hranil, se prične biosinteza steroidnih hormonov. Ti so skozi evolucijo v kraljestvu živali prevzeli vlogo nadzornika nad naglimi prehodi v razvoju. Pri procesu metamorfoze odigra ključno vlogo hormon ekdison. Ta deluje na heterodimerni nuklearni receptor, ki je transkripcijski faktor, ki nato preko vpliva na gene in posledične kaskade dogodkov privedejo do celicam specifičnih hormonskih odzivov. Ekdison je glavni levitveni hormon in se v fazi ličinke sintetizira v posebni žlezi (PG), v aktivno obliko 20E pa se preoblikuje šele zatem, ko je bil izločen v hemolimfo.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Metamorfoza oz. preobrazba označuje biološki proces, pri katerem v kratkem času pride pri številnih in velikih sprememb in označuje prehod iz mladostniškega v odrasli stadij. Pri vinskih mušicah poteka popolna preobrazba, za katero je značilen stadij bube.Pri vsem tem pa ključno vlogo odigrajo hranila in njihova dostopnost. Ko je ličinki na voljo zadostna količina hranil, se prične biosinteza steroidnih hormonov. Ti so skozi evolucijo v kraljestvu živali prevzeli vlogo nadzornika nad naglimi prehodi v razvoju. Pri procesu metamorfoze odigra ključno vlogo hormon ekdison. Ta deluje na heterodimerni nuklearni receptor, ki je transkripcijski faktor, ki nato preko vpliva na gene in posledične kaskade dogodkov privedejo do celicam specifičnih hormonskih odzivov. Ekdison je glavni levitveni hormon in se v fazi ličinke sintetizira v posebni žlezi (PG), v aktivno obliko 20E pa se preoblikuje šele zatem, ko je bil izločen v hemolimfo.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kontrolo nad biosintezo E/E20 pa imajo tudi tipični okoliški parametri, kot so prehrana, temperatura in svetloba, informacije o le-teh pa do žleznih celic pride preko nevronov oz. drugih hormonov. Do sedaj so bili pri vinskih mušicah kot nevroni, ki direktni izraščajo v PG poznani le PTTH nevroni. V raziskavi pa so identificirali še podskupino serotoninskih nevronov, ki z različno stopnjo izraščanja v odvisnosti od dostopnosti hranil, posredujejo pri začetku razvoja in zorenja.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kontrolo nad biosintezo E/E20 pa imajo tudi tipični okoliški parametri, kot so prehrana, temperatura in svetloba, informacije o le-teh pa do žleznih celic pride preko nevronov oz. drugih hormonov. Do sedaj so bili pri vinskih mušicah kot nevroni, ki direktni izraščajo v PG poznani le PTTH nevroni. V raziskavi pa so identificirali še podskupino serotoninskih nevronov, ki z različno stopnjo izraščanja v odvisnosti od dostopnosti hranil, posredujejo pri začetku razvoja in zorenja.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">===Katja Dolenc: OKSITOCIN IN NJEGOVA VLOGA pri prosocialnih učinkih MDMA (ecstasyja)===</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Oksitocin je kratek nevropeptid, ki mediira več fizioloških odzivov, kot je naprimer krčenje gladkih mišic maternice med porodom in izločanje mleka pri dojenju, ima pa tudi pomembne vloge pri socialnem in reproduktivnem vedenju sesalcev. OT se proizvaja v hipotalamsu in se iz zadnjega režnja hipofize sprošča v sistemski obtok. Oksitocinska signalizacija v celicah poteka prek oksitocinskih receptorjev, ki spadajo v z G proteinom povezane receptorje tipa I, in tako mediira različne odzive v tkivih. Regulacija biosinteze in sekrecije OT je povezana s transmembranskim receptorjem CD 38, ki je bolj znan kot receptor na limfocotih, in tudi s serotoninskim receptorjem 5-HT1A , ki je glavna tarča delovanja rekreativne droge MDMA, 3, 4 metilendioksimetamfetamin, znane tudi pod imenom ecstasy. MDMA je popularen predvsem zaradi svojih prosocialnih učinkov in občutkov evforije, ki jih najverjetneje sproži aktivacija oksitocinergičnih mehanizmov.</ins></div></td></tr>
</table>Katja Dolenchttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=13793&oldid=prevAndrej Race: /* Andrej Race: Ghrelin */2018-01-16T10:38:45Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Andrej Race: Ghrelin</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:38, 16 January 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l119">Line 119:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 119:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Andrej Race: Ghrelin===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Andrej Race: Ghrelin===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Our </del>organism has many hormones for reducing appetite, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">on the other hand </del>there is only one <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">currently </del>known that increases it, ghrelin. This peptide is known for <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">his </del>effect on food intake and body fat gain, and as a releasing agent for growth hormone, but <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">his </del>role is more complex. In this text we describe the unique mechanism by which ghrelin is modified from <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">his </del>inactive des-<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">acyltaed </del>form to <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">his </del>active <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">acylted </del>form in his producing cells, point out the substances that effect <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">his </del>concentration in blood and reveal receptors and their ligands that stimulate or inhibit ghrelin release. Des-acyl ghrelin, although it can’t activate ghrelin receptor, has shown that it has a, for now still speculated, effect on the body. In addition to <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">his </del>most known roles, ghrelin acts to increase blood glucose and gut motility, benefit memory and learning, change sleep/wake cycle, and <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">many </del>more. The organs that are the target of ghrelin are many and here are described changes in functionality of those organs that are most effected. Ghrelin system serves to achieve heathy metabolism and weight homeostasis, and to generally allow survival.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">While our </ins>organism has many hormones for reducing appetite, there is <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">currently </ins>only one known that increases it, ghrelin. This peptide is known for <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">its </ins>effect on food intake and body fat gain, and as a releasing agent for growth hormone, but <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">its </ins>role is more complex. In this text we describe the unique mechanism by which ghrelin is modified from <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">its </ins>inactive des-<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">acylated </ins>form to <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">its </ins>active <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">acylated </ins>form in his producing cells, point out the substances that effect <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">its </ins>concentration in blood and reveal receptors and their ligands that stimulate or inhibit ghrelin release. Des-acyl ghrelin, although it can’t activate ghrelin receptor, has shown that it has a, for now still speculated, effect on the body. In addition to <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">its </ins>most known roles, ghrelin acts to increase blood glucose and gut motility, benefit memory and learning, change sleep/wake cycle, and <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">much </ins>more. The organs that are the target of ghrelin are many and here are described changes in functionality of those organs that are most effected. Ghrelin system serves to achieve heathy metabolism and weight homeostasis, and to generally allow survival.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Anže Jenko:Sprožitev metamorfoze pri vinskih mušicah===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Anže Jenko:Sprožitev metamorfoze pri vinskih mušicah===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Metamorfoza oz. preobrazba označuje biološki proces, pri katerem v kratkem času pride pri številnih in velikih sprememb in označuje prehod iz mladostniškega v odrasli stadij. Pri vinskih mušicah poteka popolna preobrazba, za katero je značilen stadij bube.Pri vsem tem pa ključno vlogo odigrajo hranila in njihova dostopnost. Ko je ličinki na voljo zadostna količina hranil, se prične biosinteza steroidnih hormonov. Ti so skozi evolucijo v kraljestvu živali prevzeli vlogo nadzornika nad naglimi prehodi v razvoju. Pri procesu metamorfoze odigra ključno vlogo hormon ekdison. Ta deluje na heterodimerni nuklearni receptor, ki je transkripcijski faktor, ki nato preko vpliva na gene in posledične kaskade dogodkov privedejo do celicam specifičnih hormonskih odzivov. Ekdison je glavni levitveni hormon in se v fazi ličinke sintetizira v posebni žlezi (PG), v aktivno obliko 20E pa se preoblikuje šele zatem, ko je bil izločen v hemolimfo.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Metamorfoza oz. preobrazba označuje biološki proces, pri katerem v kratkem času pride pri številnih in velikih sprememb in označuje prehod iz mladostniškega v odrasli stadij. Pri vinskih mušicah poteka popolna preobrazba, za katero je značilen stadij bube.Pri vsem tem pa ključno vlogo odigrajo hranila in njihova dostopnost. Ko je ličinki na voljo zadostna količina hranil, se prične biosinteza steroidnih hormonov. Ti so skozi evolucijo v kraljestvu živali prevzeli vlogo nadzornika nad naglimi prehodi v razvoju. Pri procesu metamorfoze odigra ključno vlogo hormon ekdison. Ta deluje na heterodimerni nuklearni receptor, ki je transkripcijski faktor, ki nato preko vpliva na gene in posledične kaskade dogodkov privedejo do celicam specifičnih hormonskih odzivov. Ekdison je glavni levitveni hormon in se v fazi ličinke sintetizira v posebni žlezi (PG), v aktivno obliko 20E pa se preoblikuje šele zatem, ko je bil izločen v hemolimfo.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kontrolo nad biosintezo E/E20 pa imajo tudi tipični okoliški parametri, kot so prehrana, temperatura in svetloba, informacije o le-teh pa do žleznih celic pride preko nevronov oz. drugih hormonov. Do sedaj so bili pri vinskih mušicah kot nevroni, ki direktni izraščajo v PG poznani le PTTH nevroni. V raziskavi pa so identificirali še podskupino serotoninskih nevronov, ki z različno stopnjo izraščanja v odvisnosti od dostopnosti hranil, posredujejo pri začetku razvoja in zorenja.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kontrolo nad biosintezo E/E20 pa imajo tudi tipični okoliški parametri, kot so prehrana, temperatura in svetloba, informacije o le-teh pa do žleznih celic pride preko nevronov oz. drugih hormonov. Do sedaj so bili pri vinskih mušicah kot nevroni, ki direktni izraščajo v PG poznani le PTTH nevroni. V raziskavi pa so identificirali še podskupino serotoninskih nevronov, ki z različno stopnjo izraščanja v odvisnosti od dostopnosti hranil, posredujejo pri začetku razvoja in zorenja.</div></td></tr>
</table>Andrej Racehttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=13700&oldid=prevAnže Jenko: /* Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018 */2018-01-13T01:06:31Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 01:06, 13 January 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l120">Line 120:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 120:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Our organism has many hormones for reducing appetite, on the other hand there is only one currently known that increases it, ghrelin. This peptide is known for his effect on food intake and body fat gain, and as a releasing agent for growth hormone, but his role is more complex. In this text we describe the unique mechanism by which ghrelin is modified from his inactive des-acyltaed form to his active acylted form in his producing cells, point out the substances that effect his concentration in blood and reveal receptors and their ligands that stimulate or inhibit ghrelin release. Des-acyl ghrelin, although it can’t activate ghrelin receptor, has shown that it has a, for now still speculated, effect on the body. In addition to his most known roles, ghrelin acts to increase blood glucose and gut motility, benefit memory and learning, change sleep/wake cycle, and many more. The organs that are the target of ghrelin are many and here are described changes in functionality of those organs that are most effected. Ghrelin system serves to achieve heathy metabolism and weight homeostasis, and to generally allow survival.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Our organism has many hormones for reducing appetite, on the other hand there is only one currently known that increases it, ghrelin. This peptide is known for his effect on food intake and body fat gain, and as a releasing agent for growth hormone, but his role is more complex. In this text we describe the unique mechanism by which ghrelin is modified from his inactive des-acyltaed form to his active acylted form in his producing cells, point out the substances that effect his concentration in blood and reveal receptors and their ligands that stimulate or inhibit ghrelin release. Des-acyl ghrelin, although it can’t activate ghrelin receptor, has shown that it has a, for now still speculated, effect on the body. In addition to his most known roles, ghrelin acts to increase blood glucose and gut motility, benefit memory and learning, change sleep/wake cycle, and many more. The organs that are the target of ghrelin are many and here are described changes in functionality of those organs that are most effected. Ghrelin system serves to achieve heathy metabolism and weight homeostasis, and to generally allow survival.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">===Anže Jenko:Sprožitev metamorfoze pri vinskih mušicah===</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Metamorfoza oz. preobrazba označuje biološki proces, pri katerem v kratkem času pride pri številnih in velikih sprememb in označuje prehod iz mladostniškega v odrasli stadij. Pri vinskih mušicah poteka popolna preobrazba, za katero je značilen stadij bube.Pri vsem tem pa ključno vlogo odigrajo hranila in njihova dostopnost. Ko je ličinki na voljo zadostna količina hranil, se prične biosinteza steroidnih hormonov. Ti so skozi evolucijo v kraljestvu živali prevzeli vlogo nadzornika nad naglimi prehodi v razvoju. Pri procesu metamorfoze odigra ključno vlogo hormon ekdison. Ta deluje na heterodimerni nuklearni receptor, ki je transkripcijski faktor, ki nato preko vpliva na gene in posledične kaskade dogodkov privedejo do celicam specifičnih hormonskih odzivov. Ekdison je glavni levitveni hormon in se v fazi ličinke sintetizira v posebni žlezi (PG), v aktivno obliko 20E pa se preoblikuje šele zatem, ko je bil izločen v hemolimfo.</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Kontrolo nad biosintezo E/E20 pa imajo tudi tipični okoliški parametri, kot so prehrana, temperatura in svetloba, informacije o le-teh pa do žleznih celic pride preko nevronov oz. drugih hormonov. Do sedaj so bili pri vinskih mušicah kot nevroni, ki direktni izraščajo v PG poznani le PTTH nevroni. V raziskavi pa so identificirali še podskupino serotoninskih nevronov, ki z različno stopnjo izraščanja v odvisnosti od dostopnosti hranil, posredujejo pri začetku razvoja in zorenja.</ins></div></td></tr>
</table>Anže Jenkohttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=13698&oldid=prevAndrej Race: /* Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018 */2018-01-12T10:23:09Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:23, 12 January 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l116">Line 116:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 116:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Odkritje rjavega maščevja (BAT, ''Brown Adipose Tissue'') pri človeku sega že v leto 1902. Dolgo je veljalo, da je tkivo prisotno le pri novorojenčkih, in sicer z namenom zaščite pred mrazom, v prvih letih odraščanja pa postopoma izgine. Prvič se je o BAT pri odraslem človeku poročalo leta 1972, za nadaljnje raziskave pa je področje postalo zanimivo šele v novem tisočletju, s pojavom tehnik, ki so omogočile potrditev prisotnosti (aktivnega) BAT pri odraslem človeku ''in vivo''. Primarna naloga BAT je proizvodnja toplote, ki se sprošča pri procesu netresave termogeneze, ki poteka v klasičnih rjavih in nedavno odkritih 'bež' adipocitih. V zadnjem desetletju je poleg aktivacije maščobnega tkiva pritegnila pozornost njegova sekrecijska vloga. Identificirani so bili številni BAT-sekreti, t.i. batokini, ki delujejo parakrino (NGF, VEGFA, NO), avtokrino (IGF1, FGF2, PGE2, endokanabinoidi) in/ali endokrino (FGF21, NRG4, IGFBP2, RBP4). Prisotnost večine batokinov ima za posledico povečano aktivnost BAT in/ali povečanje njegovega volumna; odgovorni so tudi za komunikacijo z drugimi organi, npr. s srcem, centralnim živčevjem, kostmi, jetri in trebušno slinavko. Glede na to, da raziskave nakazujejo na pozitivno vlogo aktivnega BAT na zdravstveno stanje tako pri glodalcih kot pri ljudeh (povezujejo jo npr. z zaščito pred debelostjo in diabetesom), bi biokemijsko razumevanje mehanizmov aktivacije BAT in njegove sekrecije ter komunikacije z drugimi organi lahko imelo terapevtski potencial.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Odkritje rjavega maščevja (BAT, ''Brown Adipose Tissue'') pri človeku sega že v leto 1902. Dolgo je veljalo, da je tkivo prisotno le pri novorojenčkih, in sicer z namenom zaščite pred mrazom, v prvih letih odraščanja pa postopoma izgine. Prvič se je o BAT pri odraslem človeku poročalo leta 1972, za nadaljnje raziskave pa je področje postalo zanimivo šele v novem tisočletju, s pojavom tehnik, ki so omogočile potrditev prisotnosti (aktivnega) BAT pri odraslem človeku ''in vivo''. Primarna naloga BAT je proizvodnja toplote, ki se sprošča pri procesu netresave termogeneze, ki poteka v klasičnih rjavih in nedavno odkritih 'bež' adipocitih. V zadnjem desetletju je poleg aktivacije maščobnega tkiva pritegnila pozornost njegova sekrecijska vloga. Identificirani so bili številni BAT-sekreti, t.i. batokini, ki delujejo parakrino (NGF, VEGFA, NO), avtokrino (IGF1, FGF2, PGE2, endokanabinoidi) in/ali endokrino (FGF21, NRG4, IGFBP2, RBP4). Prisotnost večine batokinov ima za posledico povečano aktivnost BAT in/ali povečanje njegovega volumna; odgovorni so tudi za komunikacijo z drugimi organi, npr. s srcem, centralnim živčevjem, kostmi, jetri in trebušno slinavko. Glede na to, da raziskave nakazujejo na pozitivno vlogo aktivnega BAT na zdravstveno stanje tako pri glodalcih kot pri ljudeh (povezujejo jo npr. z zaščito pred debelostjo in diabetesom), bi biokemijsko razumevanje mehanizmov aktivacije BAT in njegove sekrecije ter komunikacije z drugimi organi lahko imelo terapevtski potencial.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">===Andrej Race: Ghrelin===</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Our organism has many hormones for reducing appetite, on the other hand there is only one currently known that increases it, ghrelin. This peptide is known for his effect on food intake and body fat gain, and as a releasing agent for growth hormone, but his role is more complex. In this text we describe the unique mechanism by which ghrelin is modified from his inactive des-acyltaed form to his active acylted form in his producing cells, point out the substances that effect his concentration in blood and reveal receptors and their ligands that stimulate or inhibit ghrelin release. Des-acyl ghrelin, although it can’t activate ghrelin receptor, has shown that it has a, for now still speculated, effect on the body. In addition to his most known roles, ghrelin acts to increase blood glucose and gut motility, benefit memory and learning, change sleep/wake cycle, and many more. The organs that are the target of ghrelin are many and here are described changes in functionality of those organs that are most effected. Ghrelin system serves to achieve heathy metabolism and weight homeostasis, and to generally allow survival.</ins></div></td></tr>
</table>Andrej Racehttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=13696&oldid=prevAndreja Habič: /* Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018 */2018-01-11T21:09:41Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Biokemija- Povzetki seminarjev 2017/2018</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 21:09, 11 January 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l112">Line 112:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 112:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ribonukleotid reduktaza je encim, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov v deoksiribonukleotide. Od njenega odkritja pred slabimi šestdesetimi leti je ribonukleotid reduktaza nenehno presenečala raziskovalce s svojo neobičajnostjo. Velja za prvi odkriti proteinski radikal, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov preko radikalskega mehanizma. Nenavadna je tudi alosterična regulacija encima, saj je poleg aktivnosti encima regulirana tudi specifičnost substrata, ki omogoča ohranjanje pravilnega razmerja med koncentracijami posameznih deoksinukleotidov v celici. Prisotna je v vseh organizmih, skozi evolucijo pa so se izoblikovali trije različni razredi encima, ki se med drugim razlikujejo po načinu tvorbe radikala in občutljivosti na kisik. Najbolj zastopan je razred Ia, kamor spada ribonukleotid reduktaza iz E. coli, pa tudi njen človeški homolog. Za ta razred velja, da je encim sestavljen iz dveh različnih podenot, ki tvorita aktiven kompleks α2β2. V podenoti α se nahaja aktivno mesto in obe regulatorni mesti, podenota β pa vsebuje dvojedrni železov center, poleg pa se nahaja tirozinski ostanek, na katerem se ob prisotnosti kisika tvori radikal. Ta se nato prenese na cisteinski ostanek v aktivnem mestu, kjer sproži redukcijo ribonukleotidov. Kot eden izmed ključnih členov v sintezi DNA je aktivnost ribonukleotid reduktaze močno regulirana, nepravilnosti v regulaciji ali delovanju encima pa lahko pripeljejo do rakavih obolenj.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ribonukleotid reduktaza je encim, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov v deoksiribonukleotide. Od njenega odkritja pred slabimi šestdesetimi leti je ribonukleotid reduktaza nenehno presenečala raziskovalce s svojo neobičajnostjo. Velja za prvi odkriti proteinski radikal, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov preko radikalskega mehanizma. Nenavadna je tudi alosterična regulacija encima, saj je poleg aktivnosti encima regulirana tudi specifičnost substrata, ki omogoča ohranjanje pravilnega razmerja med koncentracijami posameznih deoksinukleotidov v celici. Prisotna je v vseh organizmih, skozi evolucijo pa so se izoblikovali trije različni razredi encima, ki se med drugim razlikujejo po načinu tvorbe radikala in občutljivosti na kisik. Najbolj zastopan je razred Ia, kamor spada ribonukleotid reduktaza iz E. coli, pa tudi njen človeški homolog. Za ta razred velja, da je encim sestavljen iz dveh različnih podenot, ki tvorita aktiven kompleks α2β2. V podenoti α se nahaja aktivno mesto in obe regulatorni mesti, podenota β pa vsebuje dvojedrni železov center, poleg pa se nahaja tirozinski ostanek, na katerem se ob prisotnosti kisika tvori radikal. Ta se nato prenese na cisteinski ostanek v aktivnem mestu, kjer sproži redukcijo ribonukleotidov. Kot eden izmed ključnih členov v sintezi DNA je aktivnost ribonukleotid reduktaze močno regulirana, nepravilnosti v regulaciji ali delovanju encima pa lahko pripeljejo do rakavih obolenj.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">===Andreja Habič: Rjavo maščobno tkivo kot sekrecijski organ===</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Odkritje rjavega maščevja (BAT, ''Brown Adipose Tissue'') pri človeku sega že v leto 1902. Dolgo je veljalo, da je tkivo prisotno le pri novorojenčkih, in sicer z namenom zaščite pred mrazom, v prvih letih odraščanja pa postopoma izgine. Prvič se je o BAT pri odraslem človeku poročalo leta 1972, za nadaljnje raziskave pa je področje postalo zanimivo šele v novem tisočletju, s pojavom tehnik, ki so omogočile potrditev prisotnosti (aktivnega) BAT pri odraslem človeku ''in vivo''. Primarna naloga BAT je proizvodnja toplote, ki se sprošča pri procesu netresave termogeneze, ki poteka v klasičnih rjavih in nedavno odkritih 'bež' adipocitih. V zadnjem desetletju je poleg aktivacije maščobnega tkiva pritegnila pozornost njegova sekrecijska vloga. Identificirani so bili številni BAT-sekreti, t.i. batokini, ki delujejo parakrino (NGF, VEGFA, NO), avtokrino (IGF1, FGF2, PGE2, endokanabinoidi) in/ali endokrino (FGF21, NRG4, IGFBP2, RBP4). Prisotnost večine batokinov ima za posledico povečano aktivnost BAT in/ali povečanje njegovega volumna; odgovorni so tudi za komunikacijo z drugimi organi, npr. s srcem, centralnim živčevjem, kostmi, jetri in trebušno slinavko. Glede na to, da raziskave nakazujejo na pozitivno vlogo aktivnega BAT na zdravstveno stanje tako pri glodalcih kot pri ljudeh (povezujejo jo npr. z zaščito pred debelostjo in diabetesom), bi biokemijsko razumevanje mehanizmov aktivacije BAT in njegove sekrecije ter komunikacije z drugimi organi lahko imelo terapevtski potencial.</ins></div></td></tr>
</table>Andreja Habičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=13658&oldid=prevUroš Prešeren: /* Luka Fratina: Industrijska proizvodnja aminokislin */2018-01-06T03:45:46Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Luka Fratina: Industrijska proizvodnja aminokislin</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 03:45, 6 January 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l108">Line 108:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 108:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Luka Fratina: Industrijska proizvodnja aminokislin===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Luka Fratina: Industrijska proizvodnja aminokislin===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aminokisline se v industriji porabljajo v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji. Največ se jih porablja kot dodatek k krmi, pa tudi kot farmacevtski <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">prokurzorji </del>in umetna sladila. Za proizvodnjo aminokislin se uporabljata dva načina: fermentacija in encimatične metode. Fermentacija poteka v fermenatorjih in se uporablja za večino aminokislin. Pri tem je zelo pomembno urediti biosintetične poti, da le te potekajo tako, da dobimo največjo proizvodnjo. To dosežemo tako, da v bakterije, kakor je C. glutamicum uvajamo mutacije, vedno bolj pa je prisotno tudi metabolčno inžinirstvo. Poleg tega je dober način tudi povečati prepustnost membran, saj se tako aminokislin lažje sprostijo v okolje in ne zavirajo encimov. Nekateri encimi so tudi v nizki prisotnosti in zavirajo produkcijo, zato je treba povečati ekspresijo genov za te encime. Kako vplivati na regulacijo in posldično pridobiti ogromno količino aminokisline se razlikuje za vsako aminokislino posebej.Encimatične metode delujejo na na konceptu izoliranih encimov na membrani in se uporabljajo predvsem za neproteogene aminokisline. Proizvodnja aminokislin se vsako leto povečuje, poleg tega pa se z nadaljnami raziskavami vpeljujejo postopke, s katerimi bi se v prihodnoasti proizvajali tudi aminokisline, ki se jih v tem trenutku ne da, kot je mitionin.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aminokisline se v industriji porabljajo v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji. Največ se jih porablja kot dodatek k krmi, pa tudi kot farmacevtski <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">prekurzorji </ins>in umetna sladila. Za proizvodnjo aminokislin se uporabljata dva načina: fermentacija in encimatične metode. Fermentacija poteka v fermenatorjih in se uporablja za večino aminokislin. Pri tem je zelo pomembno urediti biosintetične poti, da le te potekajo tako, da dobimo največjo proizvodnjo. To dosežemo tako, da v bakterije, kakor je C. glutamicum uvajamo mutacije, vedno bolj pa je prisotno tudi metabolčno inžinirstvo. Poleg tega je dober način tudi povečati prepustnost membran, saj se tako aminokislin lažje sprostijo v okolje in ne zavirajo encimov. Nekateri encimi so tudi v nizki prisotnosti in zavirajo produkcijo, zato je treba povečati ekspresijo genov za te encime. Kako vplivati na regulacijo in posldično pridobiti ogromno količino aminokisline se razlikuje za vsako aminokislino posebej.Encimatične metode delujejo na na konceptu izoliranih encimov na membrani in se uporabljajo predvsem za neproteogene aminokisline. Proizvodnja aminokislin se vsako leto povečuje, poleg tega pa se z nadaljnami raziskavami vpeljujejo postopke, s katerimi bi se v prihodnoasti proizvajali tudi aminokisline, ki se jih v tem trenutku ne da, kot je mitionin.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ribonukleotid reduktaza je encim, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov v deoksiribonukleotide. Od njenega odkritja pred slabimi šestdesetimi leti je ribonukleotid reduktaza nenehno presenečala raziskovalce s svojo neobičajnostjo. Velja za prvi odkriti proteinski radikal, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov preko radikalskega mehanizma. Nenavadna je tudi alosterična regulacija encima, saj je poleg aktivnosti encima regulirana tudi specifičnost substrata, ki omogoča ohranjanje pravilnega razmerja med koncentracijami posameznih deoksinukleotidov v celici. Prisotna je v vseh organizmih, skozi evolucijo pa so se izoblikovali trije različni razredi encima, ki se med drugim razlikujejo po načinu tvorbe radikala in občutljivosti na kisik. Najbolj zastopan je razred Ia, kamor spada ribonukleotid reduktaza iz E. coli, pa tudi njen človeški homolog. Za ta razred velja, da je encim sestavljen iz dveh različnih podenot, ki tvorita aktiven kompleks α2β2. V podenoti α se nahaja aktivno mesto in obe regulatorni mesti, podenota β pa vsebuje dvojedrni železov center, poleg pa se nahaja tirozinski ostanek, na katerem se ob prisotnosti kisika tvori radikal. Ta se nato prenese na cisteinski ostanek v aktivnem mestu, kjer sproži redukcijo ribonukleotidov. Kot eden izmed ključnih členov v sintezi DNA je aktivnost ribonukleotid reduktaze močno regulirana, nepravilnosti v regulaciji ali delovanju encima pa lahko pripeljejo do rakavih obolenj.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ribonukleotid reduktaza je encim, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov v deoksiribonukleotide. Od njenega odkritja pred slabimi šestdesetimi leti je ribonukleotid reduktaza nenehno presenečala raziskovalce s svojo neobičajnostjo. Velja za prvi odkriti proteinski radikal, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov preko radikalskega mehanizma. Nenavadna je tudi alosterična regulacija encima, saj je poleg aktivnosti encima regulirana tudi specifičnost substrata, ki omogoča ohranjanje pravilnega razmerja med koncentracijami posameznih deoksinukleotidov v celici. Prisotna je v vseh organizmih, skozi evolucijo pa so se izoblikovali trije različni razredi encima, ki se med drugim razlikujejo po načinu tvorbe radikala in občutljivosti na kisik. Najbolj zastopan je razred Ia, kamor spada ribonukleotid reduktaza iz E. coli, pa tudi njen človeški homolog. Za ta razred velja, da je encim sestavljen iz dveh različnih podenot, ki tvorita aktiven kompleks α2β2. V podenoti α se nahaja aktivno mesto in obe regulatorni mesti, podenota β pa vsebuje dvojedrni železov center, poleg pa se nahaja tirozinski ostanek, na katerem se ob prisotnosti kisika tvori radikal. Ta se nato prenese na cisteinski ostanek v aktivnem mestu, kjer sproži redukcijo ribonukleotidov. Kot eden izmed ključnih členov v sintezi DNA je aktivnost ribonukleotid reduktaze močno regulirana, nepravilnosti v regulaciji ali delovanju encima pa lahko pripeljejo do rakavih obolenj.</div></td></tr>
</table>Uroš Prešerenhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2017&diff=13657&oldid=prevUroš Prešeren: /* Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča */2018-01-06T03:43:55Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 03:43, 6 January 2018</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l111">Line 111:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 111:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>===Uroš Prešern: Ribonukleotid reduktaza - encim, ki po vseh letih od odkritja še vedno preseneča===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ribonukleotid reduktaza je encim, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov v deoksiribonukleotide. Od njenega odkritja pred slabimi šestdesetimi leti je ribonukleotid reduktaza nenehno presenečala raziskovalce s svojo neobičajnostjo. Velja za prvi odkriti proteinski radikal, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov preko radikalskega mehanizma. Nenavadna je tudi alosterična regulacija encima, saj je poleg aktivnosti encima regulirana tudi specifičnost substrata, ki omogoča ohranjanje pravilnega razmerja med koncentracijami posameznih deoksinukleotidov v celici. Prisotna je v vseh organizmih, skozi evolucijo pa so se izoblikovali trije različni razredi encima, ki se med drugim razlikujejo po načinu tvorbe radikala in občutljivosti na kisik. Najbolj zastopan je razred Ia, kamor spada ribonukleotid reduktaza iz E. coli, pa tudi njen človeški homolog. Za ta razred velja, da je encim sestavljen iz dveh različnih podenot, ki tvorita aktiven kompleks α2β2. V podenoti α se nahaja aktivno mesto in obe regulatorni mesti, podenota β pa vsebuje dvojedrni <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">diželezov </del>center, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ob katerem </del>se nahaja tirozinski ostanek, na katerem se ob prisotnosti kisika <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">generira </del>radikal. Ta se nato prenese na cisteinski ostanek v aktivnem mestu, kjer sproži redukcijo ribonukleotidov. Kot eden izmed ključnih členov v sintezi DNA je aktivnost ribonukleotid reduktaze močno regulirana, nepravilnosti v regulaciji ali delovanju encima pa lahko pripeljejo do rakavih obolenj.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ribonukleotid reduktaza je encim, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov v deoksiribonukleotide. Od njenega odkritja pred slabimi šestdesetimi leti je ribonukleotid reduktaza nenehno presenečala raziskovalce s svojo neobičajnostjo. Velja za prvi odkriti proteinski radikal, ki katalizira redukcijo ribonukleotidov preko radikalskega mehanizma. Nenavadna je tudi alosterična regulacija encima, saj je poleg aktivnosti encima regulirana tudi specifičnost substrata, ki omogoča ohranjanje pravilnega razmerja med koncentracijami posameznih deoksinukleotidov v celici. Prisotna je v vseh organizmih, skozi evolucijo pa so se izoblikovali trije različni razredi encima, ki se med drugim razlikujejo po načinu tvorbe radikala in občutljivosti na kisik. Najbolj zastopan je razred Ia, kamor spada ribonukleotid reduktaza iz E. coli, pa tudi njen človeški homolog. Za ta razred velja, da je encim sestavljen iz dveh različnih podenot, ki tvorita aktiven kompleks α2β2. V podenoti α se nahaja aktivno mesto in obe regulatorni mesti, podenota β pa vsebuje dvojedrni <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">železov </ins>center, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">poleg pa </ins>se nahaja tirozinski ostanek, na katerem se ob prisotnosti kisika <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tvori </ins>radikal. Ta se nato prenese na cisteinski ostanek v aktivnem mestu, kjer sproži redukcijo ribonukleotidov. Kot eden izmed ključnih členov v sintezi DNA je aktivnost ribonukleotid reduktaze močno regulirana, nepravilnosti v regulaciji ali delovanju encima pa lahko pripeljejo do rakavih obolenj.</div></td></tr>
</table>Uroš Prešeren