BIO2 Seminar 2014: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
Line 60: Line 60:
| Anja Tanšek||22||[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Heterocyst+differentiation%3A+from+single+mutants+to+global+approaches. Zaščita nitrogenaznega kompleksa]||Inge Sotlar||Nina Mavec||Katja Malovrh||03.12.2014||09.12.2014||16.12.2014
| Anja Tanšek||22||[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Heterocyst+differentiation%3A+from+single+mutants+to+global+approaches. Zaščita nitrogenaznega kompleksa]||Inge Sotlar||Nina Mavec||Katja Malovrh||03.12.2014||09.12.2014||16.12.2014
|-
|-
| Monika Pepelnjak||22||[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3806315/ Metabolizem serina in glicina v rakavih celicah]||Jerneja Ovčar||Bine Tršavec||Primož Tič||03.12.2014||09.12.2014||16.12.2014
| Monika Pepelnjak||22||[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3806315/ Biosinteza serina in njegov vpliv]||Jerneja Ovčar||Bine Tršavec||Primož Tič||03.12.2014||09.12.2014||16.12.2014
|-
|-
| Liza Otorepec ||22||[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3625782/ Asparagin sintetaza in akutna limfoblastna levkemija]||Valentina Levak||Enja Kokalj||Urška Kašnik||03.12.2014||09.12.2014||16.12.2014
| Liza Otorepec ||22||[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3625782/ Asparagin sintetaza in akutna limfoblastna levkemija]||Valentina Levak||Enja Kokalj||Urška Kašnik||03.12.2014||09.12.2014||16.12.2014

Revision as of 19:45, 9 December 2014

Biokemijski seminar

doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

Seznam seminarjev

Ime Priimek Tema* Naslov seminarja Recenzent 1 Recenzent 2 Recenzent 3 Datum oddaje Datum recenzije Datum predstavitve
Dominik Dekleva 12 Aktivacija Gpcr-jev v povezavi z vodo Anja Tanšek Inge Sotlar Bine Tršavec 14.10.2014 21.10.2014 28.10.2014
Nuša Kelhar 12 Soodvisnost oblike membrane in medceličnega sporočanja Monika Pepelnjak Jerneja Ovčar Enja Kokalj 14.10.2014 21.10.2014 28.10.2014
Tadej Ulčnik 12 Različna dinamika in aktivnost dveh steroidnih receptorjev na istem promotorju Liza Otorepec Valentina Levak Peter Pečan 14.10.2014 21.10.2014 28.10.2014
Marija Srnko 14-15 Fosfofruktokinaza: Posrednik med glikolitičnim pretokom in razvojem tumorja Tomaž Žagar Gašper Marinšek Luka Dejanović 28.10.2014 2.11.2014 04.11.2014
Luka Lavrič 14-15 Glikoliza - Metabolizem v možganih Jerneja Kocutar Urška Černe Jernej Vidmar 28.10.2014 2.11.2014 04.11.2014
Naida Hajdarević 14-15 Skrivnost metformina končno odkrita? Amadeja Lapornik Živa Moravec Inge Sotlar 28.10.2014 2.11.2014 04.11.2014
Vesna Podgrajšek 16 Mitohondrijski metabolizem je potreben za znotrajcelično rast toxoplasme gondii Dominik Dekleva Anja Tanšek Jerneja Ovčar 28.10.2014 2.11.2014 04.11.2014
Katja Malovrh 16 Zmanjšanje aktivnosti encimov citratnega cikla s staranjem Nuša Kelhar Monika Pepelnjak Valentina Levak 28.10.2014 04.11.2014 11.11.2014
Primož Tič 16 Primanjkljaj encima piruvat karboksilaze Tadej Ulčnik Liza Otorepec Gašper Marinšek 28.10.2014 04.11.2014 11.11.2014
Ernest Šprager 17 Vloga nekaterih proteinov tankega črevesa pri tvorbi hilomikronov Luka Lavrič Jerneja Kocutar Živa Moravec 28.10.2014 04.11.2014 11.11.2014
Tjaša Sorčan 17 Ketonska dopolnila zmanjšajo preživetje tumorskih celic Naida Hajdarević Amadeja Lapornik Anja Tanšek 04.11.2014 11.11.2014 18.11.2014
Nina Mavec 18 Katabolizem triptofana in rak Vesna Podgrajšek Dominik Dekleva Monika Pepelnjak 04.11.2014 11.11.2014 18.11.2014
Bine Tršavec 18 Odkritja o zgradbi in delovanju glutamat dehidrogenaze Katja Malovrh Nuša Kelhar Liza Otorepec 04.11.2014 11.11.2014 18.11.2014
Enja Kokalj 18 Toksičnost amonijaka za možgane Primož Tič Tadej Ulčnik Tomaž Žagar 04.11.2014 11.11.2014 18.11.2014
Peter Pečan 19 Vpliv maščob na komplekse oksidativne fosforilacije Urška Kašnik Marija Srnko Jerneja Kocutar 11.11.2014 18.11.2014 25.11.2014
Luka Dejanović 19 Sistemi za ohranjanje funkcionalnosti mitohondrijev Ernest Šprager Luka Lavrič Amadeja Lapornik 11.11.2014 18.11.2014 25.11.2014
Jernej Vidmar 19 Oksidativna fosforilacija v rakavih celicah Tjaša Sorčan Naida Hajdarević Dominik Dekleva 11.11.2014 18.11.2014 25.11.2014
Inge Sotlar 20 Sinteza celuloze in druge komponente rastlinske celične stene Nina Mavec Vesna Podgrajšek Nuša Kelhar 11.11.2014 18.11.2014 25.11.2014
Valentina Levak 20 Regulacija sinteze škroba v odvisnosti od spreminjajočega se okolja Enja Kokalj Primož Tič Marija Srnko 25.11.2014 03.12.2014 09.12.2014
Gašper Marinšek 21 Eikozanoidi citokrom P450 poti in rak Peter Pečan Urška Kašnik Luka Lavrič 25.11.2014 03.12.2014 09.12.2014
Urška Černe 21 Kontrola homeostaze holesterola preko ubikvitin-proteasomskega sistema Luka Dejanović Ernest Šprager Naida Hajdarević 25.11.2014 03.12.2014 09.12.2014
Živa Moravec 21 mTOR in njegova vloga pri sintezi lipidov Jernej Vidmar Tjaša Sorčan Vesna Podgrajšek 03.12.2014 09.12.2014 16.12.2014
Anja Tanšek 22 Zaščita nitrogenaznega kompleksa Inge Sotlar Nina Mavec Katja Malovrh 03.12.2014 09.12.2014 16.12.2014
Monika Pepelnjak 22 Biosinteza serina in njegov vpliv Jerneja Ovčar Bine Tršavec Primož Tič 03.12.2014 09.12.2014 16.12.2014
Liza Otorepec 22 Asparagin sintetaza in akutna limfoblastna levkemija Valentina Levak Enja Kokalj Urška Kašnik 03.12.2014 09.12.2014 16.12.2014
Tomaž Žagar 23 Moj izbrani naslov Gašper Marinšek Peter Pečan Ernest Šprager 23.12.2014 03.01.2015 06.01.2015
Jerneja Kocutar 23 Moj izbrani naslov Urška Černe Luka Dejanović Tjaša Sorčan 23.12.2014 03.01.2015 06.01.2015
Amadeja Lapornik 23 Moj izbrani naslov Živa Moravec Jernej Vidmar Nina Mavec 23.12.2014 03.01.2015 06.01.2015
Urška Kašnik 17 Transport maščobnih kislin skozi človeško placento Marija Srnko Tomaž Žagar Urška Černe 03.01.2015 06.01.2015 13.01.2015
Jerneja Ovčar 20 Saharozna signalizacija v rastlinah Bine Tršavec Katja Malovrh Tadej Ulčnik 03.01.2015 06.01.2015 13.01.2015
03.01.2014 06.01.2014 13.01.2015
  • številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada

Gradivo za predavanja

Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/ username: bio2 password: samozame

Naloga

Vaša naloga za seminar je:
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti pregledni članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. TIBS. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo!

Za pripravo seminarja velja naslednje:

  • Povzetek seminarja opišete na wikiju v 200 besedah (+- dvajset besed) - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom.
  • Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
  • Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Zelo pomembno je, da je obseg od 2700 do 3000 besed , a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
  • Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo tega obrazca.
  • Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni tukaj.
  • Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo tega obrazca.
  • Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 25 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
  • Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v toku celega seminarskega obdobja.
  • Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.
  • Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.

Poprava

Če ste več kot 50% seminarja prepisali iz istega članka ali kateregakoli drugega vira, stavek za stavkom (izpuščeni stavki ne štejejo za prekinitev te kontinuitete- pobarvajte ga), potem imate možnost, da seminar popravite. To storite tako, da do 16.12.2014 oddate prijavo za popravljanje seminarja. S tem pridobite še eno možnost, napaka pa ne bo vplivala na oceno. Če se ne boste prijavili, vaš seminar pa je prepisan, kot je definirano zgoraj, seminarja ne boste opravili. Brez opravljenega seminarja to leto ne boste mogli opraviti izpita, ker je opravljen seminar pogoj za prijavo na izpit.Če ste se prijavili za popravo, lahko obdržite isto temo le, če ste za osnovo izbrali pregledni članek. Drugače lahko sami v obrazcu predlagate novo temo in pregledni članek, ki ste ga izbrali za osnovo. Teme morajo soditi v teme predavanj. Če teme ne boste obdržali ali je predlagali sami, jo bom določil jaz.

Če seminarja niste prepisali, želite pa ga izboljšati, lahko to storite tako, da popravljeno verzijo seminarja oddate do 14.1.2015 preko elektronskega obrazca za oddajo seminarjev. V tem primeru se za popravo ne prijavljajte. Za ime datoteke glejte spodaj.

Imena datotek

Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:

  • 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx
  • 312_BIO_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja
  • 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)
  • 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx
  • 312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši
  • 116_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, ki je napisan na novo in je bil prijavljen v shemo 50%

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo recenzentsko poročilo na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik mora oceniti seminar, tako da odda svoje mnenje najkasneje v sedmih dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja ne sme oddati.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".


Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.