BIO2 Seminar 2015

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Biokemijski seminar

doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

Seznam seminarjev

Ime Priimek poglavje Naslov seminarja Recenzent 1 Recenzent 2 Datum oddaje Datum recenzije Datum predstavitve
Kristjan Stibilj 12 [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev_2015#Kristjan_Stibilj:_Inhibicija PI3k/AKT/mTOR signalne poti kot orožje proti raku Lovro Kotnik Blaž Lebar] 21/10/15 23/10/15 28/10/15
Tjaša Lukšič 12 Alternativno izrezovanje GPCR-jev s poudarkom na sekretinski družini Karmen Žbogar Aleksandra Uzar 21/10/15 23/10/15 28/10/15
Klara Kuret 12 Vpliv bakterijskih efektorjev na celični ubikvitinacijski sistem in rastlinski imunski odziv Klara Lenart Petra Hruševar 21/10/15 23/10/15 28/10/15
Rok Miklavčič 12 Preusmeritve signalnih poti preko TNFR1 v boju s patogeni Katja Čop Lovro Kotnik 28/10/15 30/10/15 04/11/15
Ema Gašperšič 12 PKC in njihov vpliv na raka ter Alzheimerjevo bolezen Nejc Kejžar Karmen Žbogar 28/10/15 30/10/15 04/11/15
Tadej Satler 12 PD-1 limfocitov in melanomskih celic Neža Brezovar Klara Lenart 28/10/15 30/10/15 04/11/15
Tina Šimunović 14-15 Pentoza-fosfatna pot, njena regulacija in povezava z rakom Kristjan Stibilj Katja Čop 04/11/15 06/11/15 11/11/15
Maja Zupanc 14-15 Kako dolge nekodirajoče RNA vplivajo na metabolizem Tjaša Lukšič Nejc Kejžar 04/11/15 06/11/15 11/11/15
Tilen Tršelič 14-15 PKM2 in njegova vloga pri razvoju rakavih celic Klara Kuret Dorotea Borković 04/11/15 06/11/15 11/11/15
Lara Jerman 16 Warburgov učinek: od raka do avtoimunosti Rok Miklavčič Neža Brezovar 11/11/15 13/11/15 18/11/15
Eva Rajh 16 Vpliv intermediatov Krebsovega cikla na modifikacije DNK in histonov ter vpliv na staranje Ema Gašperšič Kristjan Stibilj 11/11/15 13/11/15 18/11/15
Sara Tekavec 16 Mutacije encimov Krebsovega cikla in vpliv na razvoj ter rast tumorjev Tadej Satler Tjaša Lukšič 11/11/15 13/11/15 18/11/15
Fran Krstanović 17 L-Carnitine enhances exercise endurance capacity Tina Šimunović Klara Kuret 18/11/15 20/11/15 25/11/15
Elvira Boršić 17 Posledice spremenjenega metabolizma maščobnih kislin v kardiomiocitih Maja Zupanc Rok Miklavčič 18/11/15 20/11/15 25/11/15
Janja Krapež 17 Vpliv metabolizma maščobnih kisln na povišan krvni tlak v pljučnih arterijah Tilen Tršelič Ema Gašperšič 18/11/15 20/11/15 25/11/15
Janez Javornik 18 Lara Jerman Tadej Satler 25/11/15 27/11/15 02/12/15
Miha Koprivnikar Krajnc 18 Pomanjkanje karbamoil-fosfat sintetaze Eva Rajh Tina Šimunović 25/11/15 27/11/15 02/12/15
Špela Malenšek 18 Leucinska in glutaminska regulacija mTORC1 Sara Tekavec Maja Zupanc 25/11/15 27/11/15 02/12/15
Urša Kopač 19 Vpliv mutacij na delovanje ATP-sintaze s poudarkom na TMEM70 Fran Krstanović Tilen Tršelič 02/12/15 04/12/15 09/12/15
Neža Koritnik 19 Uravnavanje koncentracije ROS in glutationilacija v mitohondriju Dorotea Borković Lara Jerman 02/12/15 04/12/15 09/12/15
Gašper Virant 19 Vpliv reaktivnih kisikovih spojin na dolžino življenske dobe Elvira Boršić Eva Rajh 02/12/15 04/12/15 09/12/15
Uroš Zavrtanik 20 RuBisCO aktivaza Janja Krapež Sara Tekavec 09/12/15 11/12/15 16/12/15
Simon Aleksič 20 Sinteza eksopolisaharidov v bakterijah in njihov vpliv na povečanje populacije celic imunskega odziva Jaka Kos Fran Krstanović 09/12/15 11/12/15 16/12/15
Matej Hvalec 20 Ostanek plastidov v heterotrofnih parazitih Miha Koprivnikar Krajnc Elvira Boršić 09/12/15 11/12/15 16/12/15
Urša Čerček 21 PCSK9: Nov način uravnavanja koncentracije LDL Špela Malenšek Janja Krapež 16/12/15 18/12/15 23/12/15
Katja Brezovar 21 Vloga biosinteze sfingolipidov pri fagocitozi Candide albicans Urša Kopač Jaka Kos 16/12/15 18/12/15 23/12/15
Gašper Žun 21 Biosinteza in biološka vloga terpenoidov s poudarkom na abscizinski kislini Neža Koritnik Miha Koprivnikar Krajnc 16/12/15 18/12/15 23/12/15
Blaž Lebar 22 Pomembna vloga glutamina v rakavih celicah Gašper Virant Špela Malenšek 23/12/15 03/01/16 06/01/16
Aleksandra Uzar 22 Regulacija in biosinteza nukleozidnih antibiotikov Uroš Zavrtanik Urša Kopač 23/12/15 03/01/16 06/01/16
Petra Hruševar 22 Serin in glicin ter njun vpliv na rakave celice Simon Aleksič Neža Koritnik 23/12/15 03/01/16 06/01/16
Dorotea Borković 23 Matej Hvalec Gašper Virant 06/01/16 08/01/16 12/01/16
Jaka Kos 23 Katja Brezovar Simon Aleksič 06/01/16 08/01/16 13/01/16
Klara Lenart 23 Ščitnični hormoni in njihov vpliv na metabolizem Gašper Žun Matej Hvalec 06/01/16 08/01/16 13/01/16
Lovro Kotnik 23 Urša Čerček Uroš Zavrtanik 06/01/16 08/01/16 13/01/16
Katja Čop 23 Povezava med energijskim metabolizmom in plodnostjo pri ženskah Blaž Lebar Urša Čerček 13/01/16 15/01/16 20/01/16
Nejc Kejžar 23 Alternativno izrezovanje GPCR-jev s poudarkom na sekretinski družini Aleksandra Uzar Katja Brezovar 13/01/16 15/01/16 20/01/16
Neža Brezovar 23 Petra Hruševar Gašper Žun 13/01/16 15/01/16 20/01/16
  • številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada

Gradivo za predavanja

Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/ username: bio2 password: samozame

Naloga

Vaša naloga za seminar je:
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti pregledni članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. TIBS. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni tukaj.

Za pripravo seminarja velja naslednje:

  • Povzetek seminarja opišete na wikiju v 200 besedah (+- dvajset besed) - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom.
  • Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
  • Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Zelo pomembno je, da je obseg od 2700 do 3000 besed , a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
  • Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo tega obrazca.
  • Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni tukaj.
  • Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo tega obrazca.
  • Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
  • Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v toku celega seminarskega obdobja.
  • Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.
  • Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.

Imena datotek

Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:

  • 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx
  • 312_BIO_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja
  • 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)
  • 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx
  • 312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši
  • 116_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, ki je napisan na novo in je bil prijavljen v shemo 50%

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo recenzentsko poročilo na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".


Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.