BIO2 Seminar 2018: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
Line 80: Line 80:
| Sanja Stanković || 23 || Asprozin – novoodkriti hormon maščobnega tkiva, ki uravnava hepatično glukozo in apetit ter deluje zaščitno || Liza Ulčakar || Lara Drinovec|| 04/01/2019 || 07/01/2019 || 09/01/2019
| Sanja Stanković || 23 || Asprozin – novoodkriti hormon maščobnega tkiva, ki uravnava hepatično glukozo in apetit ter deluje zaščitno || Liza Ulčakar || Lara Drinovec|| 04/01/2019 || 07/01/2019 || 09/01/2019
|-
|-
| Luka Gnidovec || 23 || Negenomski učinki steroidnih hormonov || Maja Škof || Gašper Anton Komatar || 11/01/2019 || 14/01/2019 || 16/01/2019
| Luka Gnidovec || 23 || [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev_2018#Luka_Gnidovec:_Negenomski_učinki_steroidnih_hormonov Negenomski učinki steroidnih hormonov] || Maja Škof || Gašper Anton Komatar || 11/01/2019 || 14/01/2019 || 16/01/2019
|-
|-
| Jernej Imperl || 23 || Prostaglandini in vnetje || Ajda Godec || Praznik Liza || 11/01/2019 || 14/01/2019 || 16/01/2019
| Jernej Imperl || 23 || Prostaglandini in vnetje || Ajda Godec || Praznik Liza || 11/01/2019 || 14/01/2019 || 16/01/2019

Revision as of 08:47, 12 January 2019

Biokemijski seminar

doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

Seznam seminarjev

ime in priimek poglavje naslov seminarja recenzent 1 recenzent 2 datum oddaje datum recenzije datum predstavitve
Eva Gartner 12 Wnt signalizacija in njena vloga pri srčni fibrozi Anamarija Agnič Anastasija Nechevska 15/10/2018 16/10/2018 17/10/2018
Aljaž Bratina 12 Pomen različnih signalnih poti pri staranju Lara Drinovec Liza Ulčakar 15/10/2018 16/10/2018 17/10/2018
Karmen Mlinar 12 Signalizacija in odzivi na abiotski stres v rastlinah Luka Gnidovec Maja Škof 15/10/2018 16/10/2018 17/10/2018
Tina Zavodnik 12 Mehanična transdukcija in proteini Piezo Jernej Imperl Ajda Godec 19/10/2018 22/10/2018 24/10/2018
Meta Kodrič 12 Svetlobne signalne poti za uravnavanje fotomorfogeneze Laura Gašperšič Neža Blaznik 19/10/2018 22/10/2018 24/10/2018
Neža Žerjav 12 Vloga kaspaz pri celični smrti Nika Boštic Urša Štrancar 19/10/2018 22/10/2018 24/10/2018
Doroteja Armič 14-15 Bifunkcionalen encim PFK-2/FBPaza-2 in njegova vloga v metabolizmu glukoze Eva Gartner Anamarija Agnič 02/11/2018 05/11/2018 07/11/2018
Lara Drinovec 14-15 AMPK in avtofagija pri glukoznem/glikogenem metabolizmu Aljaž Bratina Barbara Jaklič 02/11/2018 05/11/2018 07/11/2018
Martina Lokar 14-15 Biotinilacija proteinov Karmen Mlinar Luka Gnidovec 02/11/2018 05/11/2018 07/11/2018
Marko Pavleković 16 Vloga sukcinata kot ligand z G proteini vezanega receptorja GPR91 Tina Zavodnik Jernej Imperl 09/11/2018 12/11/2018 14/11/2018
Valeriya Musina 16 Vpliv intermediatov Krebsovega cikla na celične procese Meta Kodrič Laura Gašperšič 09/11/2018 12/11/2018 14/11/2018
Tina Kolenc Milavec 16 Intermediati Krebsovega cikla kot signalne molekule pri vnetnem in protivnetnem odgovoru Neža Žerjav Nika Boštic 09/11/2018 12/11/2018 14/11/2018
Andrej Špenko 17 Regulacija oksidacije maščobnih kislin v skeletnih mišicah Doroteja Armič Eva Gartner 16/11/2018 19/11/2018 21/11/2018
Tadej Medved 17 Vpliv oksidacije maščobnih kislin na usodo celic Sanja Stanković Aljaž Bratina 16/11/2018 19/11/2018 21/11/2018
Klementina Polanec 17 Sirtuini kot regulatorji oksidacije maščobnih kislin Martina Lokar Karmen Mlinar 16/11/2018 19/11/2018 21/11/2018
Rebeka Dajčman 17 Ketonska telesa kot signalni metaboliti Marko Pavleković Tina Zavodnik 16/11/2018 19/11/2018 21/11/2018
Sumeja Kudelić 18 Transsulfuracijska pot kot obrambni mehanizem celic pri oksidativnem stresu Valeriya Musina Meta Kodrič 23/11/2018 26/11/2018 28/11/2018
Matija Ruparčič 18 Ureaze in njihova vloga v živih bitjih Tina Kolenc Milavec Neža Žerjav 23/11/2018 26/11/2018 28/11/2018
Maks Kumek 18 Vloga metabolizma arginina v celični regulaciji in erekcija Andrej Špenko Doroteja Armič 23/11/2018 26/11/2018 28/11/2018
Anže Šumah 19 Delovanje proteina termogenina in njegov pomen pri termogenezi Tadej Medved Sanja Stanković 30/11/2018 03/12/2018 05/12/2018
Barbara Jaklič 19 Vloga proton-črpajočega rodopsina pri fotofosforilaciji in drugih procesih odvisnih od protonske gonilne sile Klementina Polanec Martina Lokar 30/11/2018 03/12/2018 05/12/2018
Gašper Anton Komatar 19 Telesna aktivnost poveča učinkovitost mitohondrijskega sistema in zviša raven telesne energije Rebeka Dajčman Marko Pavleković 30/11/2018 03/12/2018 05/12/2018
Praznik Liza 19 Dinamična struktura mitohondrija za opravljanje raznolikih funkcij Sumeja Kudelić Valeriya Musina 30/11/2018 03/12/2018 05/12/2018
Lara Hrvatin 20 Mehanizmi koncentriranja ogljika Matija Ruparčič Tina Kolenc Milavec 07/12/2018 10/12/2018 12/12/2018
Sonja Gabrijelčič 20 Biosinteza bakterijske celuloze Maks Kumek Andrej Špenko 07/12/2018 10/12/2018 12/12/2018
Anastasija Nechevska 20 Biosynthesis of bacterial peptidoglycan and inhibition by β-lactam antibiotics Anže Šumah Tadej Medved 07/12/2018 10/12/2018 12/12/2018
Liza Ulčakar 21 Vloga interakcij med lipidnimi kapljicami in organeli v celici Barbara Jaklič Klementina Polanec 14/12/2018 17/12/2018 19/12/2018
Maja Škof 21 Sinteza sfingolipidov Gašper Anton Komatar Rebeka Dajčman 14/12/2018 17/12/2018 19/12/2018
Ajda Godec 21 Biosinteza levkotriena B4 Praznik Liza Sumeja Kudelić 14/12/2018 17/12/2018 19/12/2018
Neža Blaznik 22 Biointeza in vloga kreatina v mišicah in živčnem sistemu Lara Hrvatin Matija Ruparčič 04/01/2019 07/01/2019 09/01/2019
Urša Štrancar 22 Metabolizem serina in glicina pri raku Sonja Gabrijelčič Maks Kumek 04/01/2019 07/01/2019 09/01/2019
Anamarija Agnič 22 Metabolne spremembe bakterij iz rodu Rhizobium v koreninskih mešičkih stročnic Anastasija Nechevska Anže Šumah 04/01/2019 07/01/2019 09/01/2019
Sanja Stanković 23 Asprozin – novoodkriti hormon maščobnega tkiva, ki uravnava hepatično glukozo in apetit ter deluje zaščitno Liza Ulčakar Lara Drinovec 04/01/2019 07/01/2019 09/01/2019
Luka Gnidovec 23 Negenomski učinki steroidnih hormonov Maja Škof Gašper Anton Komatar 11/01/2019 14/01/2019 16/01/2019
Jernej Imperl 23 Prostaglandini in vnetje Ajda Godec Praznik Liza 11/01/2019 14/01/2019 16/01/2019
Laura Gašperšič 23 Delovanje leptina in grelina ter njuna vloga pri debelosti Neža Blaznik Lara Hrvatin 11/01/2019 14/01/2019 16/01/2019
Nika Boštic 23 Delovanje glukokortikoidov pri GIOP Urša Štrancar Sonja Gabrijelčič 11/01/2019 14/01/2019 16/01/2019
  • številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada

Sporočite mi morebitne napake ali če vas nisem razporedil.

Gradivo za predavanja

Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/ username: bio2 password: samozame

Naloga

Vaša naloga za seminar je:
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti pregledni članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. TIBS. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni tukaj.

Za pripravo seminarja velja naslednje:

  • Povzetek seminarja opišete na wikiju v 200 besedah (+- dvajset besed) - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom.
  • Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
  • Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Zelo pomembno je, da je obseg od 2700 do 3000 besed , a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
  • Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo tega obrazca.
  • Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni tukaj.
  • Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo tega obrazca.
  • Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
  • Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v toku celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili vpišite na tukaj.
  • Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.
  • Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.

Imena datotek

Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:

  • 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx
  • 312_BIO_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja
  • 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)
  • 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx
  • 312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo recenzentsko poročilo na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".


Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.