Barvila: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: V celični biologiji, mikrobiologiji in še marsikje uporabljamo ''barvila'', ki nam omogočajo prepoznavanje in obarvanje točno določenih struktur v preparatih ali spojin v tekočini. I...)
 
No edit summary
 
Line 22: Line 22:


malahit zeleno, metil zeleno
malahit zeleno, metil zeleno
Pri sklanjanju sestavljenih imen barvil se držimo pravila za desnoprilastkovne zveze, pri katerih sklanjamo samo jedro, določilo pa ostane v vseh sklonih enako. Tako na primer zapišemo 'membrane smo barvali z barvilom nilsko rdeče' (ne 'z barvilom nilsko rdečim', niti 'z barvilom nilskim rdečim').

Latest revision as of 14:38, 23 August 2016

V celični biologiji, mikrobiologiji in še marsikje uporabljamo barvila, ki nam omogočajo prepoznavanje in obarvanje točno določenih struktur v preparatih ali spojin v tekočini. Imena barvil so lahko kemijska, 'po IUPAC-u', torej sistematska (npr. 3-(4,5-dimetiltiazol-2-il)-2,5-difeniltetrazolijev bromid, bolj znan s kratico MMT) ali pa trivialna (npr. kristal vijolično, ki ima sicer sistematsko ime tris(4-(dimetilamino)fenil)metilklorid). Barvila so običajno organske spojine, torej gre za snov, ki jo uporabljamo za barvanje.

Barve so pojmi, s katerimi označujemo zaznano odbito svetlobo barvil. Kristal vijolično (barvilo) je vijolične barve. Barve lahko opisujemo bolj natančno, npr. travnato zelena, opečno rdeča (pri tem gre za subjektivno mnenje, kako zelo se barva približa tisti, ki jo imata trava ali opeka), ali pa uporabimo uveljavljena imena, ki barvo natančneje opredelijo, a ne primerjalno, npr. pariško modra.

Postopki barvanja so recepture, ki predpisujejo način uporabe barvil in priprave preparatov, da lahko obarvamo samo tisti del vzorca, ki nas zanima, ali povečamo kontrastnost vzorca pri mikroskopiranju. Npr. barvanje po Gramu omogoča razlikovanje med bakterijami, ki imajo peptidoglikanski sloj na celični površini, ne v periplazemskem prostoru. Postopek predvideva uporabo več reagentov, med katerimi so kristal vijolično, jod in fuksin.

Pri sistematskih imenih barvil sledimo kemijski nomenklaturi in pravilom za slovenjenje. Pri slovenjenju trivialnih imen pa upoštevamo splošno pravilo, da so imena sestavljena tako, da druga beseda predstavlja barvo v pridevniški obliki (modro, rdeče, črno), prva pa opis. Opisni del lahko izhaja iz kemijskih značilnosti (npr. bromfenol modro, akridin oranžno), ne pa vedno (npr. kristal vijolično). Neredko se barvila imenujejo po zemljepisnih pojmih, pri čemer zemljepisno ime pišemo z malo začetnico (teksas rdeče, kongo rdeče, sudan črno). Pri tem uporabimo samostalnik, ne pridevnika (torej NE teksaško rdeče); izjema je nilsko rdeče. Redkeje barvila nosijo ime človeka, npr. bismarck rjavo. Tudi v tem primeru pišemo prvi del imena z malo.

Nekatera barvila imajo trivialna imena, iz katerih pa barva ni razvidna. Takih primerov je veliko (karbolfuksin, hematoksilin); nekatera barvila se imenujejo tudi po raziskovalcih (npr. Jennerjevo barvilo).

Nekaj primerov zapisov barvil, kjer imena sledijo predlogu Sekcije za terminološke slovarje pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Poleg objavljenega mnenja se naslanjam tudi na mnenja, pridobljena po e-pošti po objavi.

bromfenol modro, metilen modro, nilsko modro, timol modro, viktorija modro

akridin oranžno, metil oranžno

kongo rdeče, nilsko rdeče, teksas rdeče

bismarck rjavo

krezil vijolično, kristal vijolično

malahit zeleno, metil zeleno

Pri sklanjanju sestavljenih imen barvil se držimo pravila za desnoprilastkovne zveze, pri katerih sklanjamo samo jedro, določilo pa ostane v vseh sklonih enako. Tako na primer zapišemo 'membrane smo barvali z barvilom nilsko rdeče' (ne 'z barvilom nilsko rdečim', niti 'z barvilom nilskim rdečim').