Dekstrani

From Wiki FKKT
Revision as of 10:49, 13 December 2010 by Blaž Grjol (talk | contribs) (New page: '''Dekstran''' (iz lat. dexter: desni) je rezervni polisaharid, ki ga najdemo v kvasovkah in bakterijah. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenter...)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

Dekstran (iz lat. dexter: desni) je rezervni polisaharid, ki ga najdemo v kvasovkah in bakterijah. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenteroides in L. dextranicum) v ustni votlini iz saharoze sintetizirajo ekstracelularni dekstran, ki se kopiči in je pomembna komponenta zobnih oblog. Zaradi svojih lastnosti se dekstrane uporablja na številnih področjih. Najbolj razširjen je v medicini in farmaciji, uporabljajo ga tudi v kmetijstvu in celo fotografiji.

Zgradba in lastnosti

Dekstran je polisaharid, ki ima glavno verigo iz glukoznih ostankov povezanih z α(1→6) glikozidnimi vezmi in razvejitve z α(1→2), α(1→3) in α(1→4) glikozidnimi vezmi. Stopnja razvejanosti je okoli 5% Kemijska struktura dekstrana. Dekstran je topen v vodi in nekterih drugih topilih (metilsulfid, formamid, etilenglikol in glicerol). Njegova molekulska masa se giblje od 10 do 50.000 kilodaltonov.

Uporaba

Vsestranska uporaba dekstrana je posledica njegovih ugodnih lastnosti (topen v vodi, biokompatibilen, biorazgradljiv, stabilen ostane več kot 5 let). V medicini ga uporabljajo za preprečevanje tromboze. Pri tem dekstran povzroči spremembo v strukturi krvnega strdka (bolj enakomerno razporejene krvne ploščice s preprostejšim fibrinom), da se tako lažje razgradi. Uporaben je tudi kot nadomestilo za izgubljeno kri, zamenjava za krvno plazmo in kot snov za širjenje prostornine pri anemiji. V teh primerih se navadno uporabljajo dekstran 40, dekstran 60 in dekstran 70 (številka pomeni molekulsko maso v kilodaltonih).

Viri

  • Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005. Stran 195
  • Tišler, Miha: Organska kemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Stran 387
  • Johnson, Ted L.; Case, Christine L.: Laboratory experiments in microbiology. Redwood City: The Benjamin/Cummings Publishing Company, 1995. Stran 325-327
  • Dextran, EN Wikipedia
  • Dekstrani, HR wikipedia

Zunanje povezave