Fikoeritrin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
 
(3 intermediate revisions by one other user not shown)
Line 1: Line 1:
'''Fikoeritrin'''[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/fikoeritrin.gif] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih <font size=+1 color=green>fikobilini</font>. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo [[klorofil]]  a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8De_alge rdečih algah] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Modrozelene_cepljivke modrozelenih cepljivkah], njihova značilna predstavnika sta modri [[fikocianin]] in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v tilakoidnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane membranah].
'''Fikoeritrin'''[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/fikoeritrin.gif] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih ''<font size=+1 color=green>fikobilini</font>''. Ti delujejo kot pomožna fotosintetska barvila, torej usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo [[klorofil |klorofil a]]  ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8De_alge rdečih algah] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Modrozelene_cepljivke modrozelenih cepljivkah], njihova značilna predstavnika sta modri [[fikocianin]] in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo ([http://sl.wikipedia.org/wiki/Pigment pigment]), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v [[tilakoidne membrane|tilakoidnih membranah].




== Delovanje ==
== Delovanje ==


Fikoeritrin vsrkava [http://sl.wikipedia.org/wiki/Valovna_dol%C5%BEina valovne dolžine] iz sredine vidnega spektra, njegov [[absorbcijski maximum]] je pri '''560 nm''' – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetloba svetlobo] (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje.
Fikoeritrin vsrkava svetlobo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Valovna_dol%C5%BEina valovne dolžine] iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maksimum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetloba svetlobo] (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje.
Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Energija energije] lahko prodira globlje v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Morje morje] kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza fotosintezo] in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.
Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč zaradi krajše valovne dolžine in višje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Energija energije] lahko prodira globlje v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Morje morje] kot svetloba daljših valovnih dolžin in tako omogoča [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza fotosintezo] in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.




== Viri in literatura ==
== Viri in literatura ==
*http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm
* Cianobakterije - Morfolologija mikroorganizmov (2005/6) [http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
 
* Pomen naravnih barvil v fizioloških procesih [http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html] Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
*http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html
* Barbara Vilhar: Zelene rastline (?) [http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf] Proteus? (citirano pred 21.1.2010)
 
* Pregled sistema [http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
*http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf
* Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R. Enciklopedija narave. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999.
 
*http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf
 
*Nature encyclopedia, Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R., slov. izdaja, Slovenska knjiga d.o.o., 1999.




[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 15:36, 21 January 2010

Fikoeritrin[1] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Ti delujejo kot pomožna fotosintetska barvila, torej usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v [[tilakoidne membrane|tilakoidnih membranah].


Delovanje

Fikoeritrin vsrkava svetlobo valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maksimum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.


Viri in literatura

  • Cianobakterije - Morfolologija mikroorganizmov (2005/6) [2], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
  • Pomen naravnih barvil v fizioloških procesih [3] Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
  • Barbara Vilhar: Zelene rastline (?) [4] Proteus? (citirano pred 21.1.2010)
  • Pregled sistema [5], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
  • Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R. Enciklopedija narave. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999.