Fikoeritrin

Fikoeritrin[1] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v tilakoidnih membranah.

Delovanje

Fikoeritrin vsrkava valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maximum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.

Viri in literatura

• http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm

• http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html

• http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf

• http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf

• Nature encyclopedia, Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R., slovenska izdaja, Slovenska knjiga d.o.o., 1999.