Fikoeritrin

From Wiki FKKT

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
Line 17: Line 17:
*http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf
*http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf
-
*Nature encyclopedia, Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R., slov. izdaja, Slovenska knjiga d.o.o., 1999.
+
*Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R. Nature encyclopedia, slov. izdaja. Slovenska knjiga d.o.o., 1999.
[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Revision as of 10:12, 5 January 2010

Fikoeritrin[1] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v tilakoidnih membranah.


Delovanje

Fikoeritrin vsrkava valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maximum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.


Viri in literatura

  • Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R. Nature encyclopedia, slov. izdaja. Slovenska knjiga d.o.o., 1999.
Personal tools