Fikoeritrin

From Wiki FKKT
Revision as of 15:36, 21 January 2010 by MDolinar (talk | contribs)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search

Fikoeritrin[1] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Ti delujejo kot pomožna fotosintetska barvila, torej usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v [[tilakoidne membrane|tilakoidnih membranah].


Delovanje

Fikoeritrin vsrkava svetlobo valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maksimum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.


Viri in literatura

  • Cianobakterije - Morfolologija mikroorganizmov (2005/6) [2], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
  • Pomen naravnih barvil v fizioloških procesih [3] Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
  • Barbara Vilhar: Zelene rastline (?) [4] Proteus? (citirano pred 21.1.2010)
  • Pregled sistema [5], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
  • Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R. Enciklopedija narave. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999.