Flavonoidi

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

FLAVONOIDI

Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana.

Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:


• antocianidine (cianidin, pelargonidin) [[1]]


• flavanole in proantocianidine (epikatehin, katehin)


• flavanone (hesperidin, naringenin)


• flavone (apigenin, luteolin)


• flavonole (kemferol, kvercetin, miricetin)


• halkone (butein, izolikviritigenin)


• izoflavone (formononetin, genistein)

Flavonoidi so v naravi tako pogosti kot glikozidi. Zaradi glikoziliranja so vodotopni in jih v celici najdemo v vakuolah. Sladkorni del je lahko mono-, di- ali trisaharid, ki vsebuje molekule glukoze, galaktoze, aloze, apioze, arabinoze, ramnoze, ksiloze, glukuronske ali galakturonske kisline. Hidroksilne skupine sladkorjev so lahko zaestrene z alifatskimi (ocetno, malonsko) ali aromatskimi kislinami (galno, benzojsko, p-kumarno) ter redko tudi z žveplovo (VI) kislino. Najpogosteje gre za O-glikozide, ki imajo glikozilirano hidroksilno skupino na mestih 3 in 7. Redkeje najdemo C-glikozide, pri katerih nastane vez med sladkorjem in ogljikom na mestih 6 ali 8.

Flavonoidi predstavljajo zelo obsežno skupino struktur (poznamo že okrog 5000 spojin), katerih nastanek obsega dve pomembni biosintezni poti – šikimatno in malonatno. V šikimatni poti nastanejo cimetna kislina in njena derivata (p-kumarna in kavna kislina) in jo lahko opredelimo kot predstopnjo, ki preko malonatne poti vodi do nastanka flavonoidov.

Flavonoidi delujejo kot:


~antiinflamatorno


~protitoksično


~protimikrobno


~antitumorsko


~antivirusno


~encimski inhibitor


~antioksidativno

Večina farmakoloških raziskav flavonoidov so bile izvedene in vitro. Zelo malo je bilo izvedenih farmakokinetičnih študij in glavni razlog je, da je malo flavonoidnih drog, ki se uporabljajo v profesionalni medicini.

Flavanoidi so učinkoviti: pri kroničnem vnetju, alergijah, koronarni arterijski bolezni in pri raku dojk. Flavanoidi varujejo celice pred oksidativnem stresu.

Najpomenbnejši viri flavanoidov so:


~sadje (plodovi citrusov, marelice, češnje, grenivke, črni ribez, borovnice, jabolka)


~zelenjava (čebula, zeleni poper, brokoli, paradižnik, špinača)


~oreški


~semena


~zelišča


~začimbe


~zdravilne rastline (ginko, pegasti badelj, šentjanževka in glog)


~soja


~med


~čaj


~rdeče vino

So pomembne komponente agrumi sadja. Flavanoidi ugodno vplivajo na človeško zdravje. Z normalno, zdravo prehrano dnevno v organizem vnesemo tudi do 2 g flavonoidov. Flavonoidi so rastlinski sekundarni metaboliti. Nekateri dajejo rumeno, rdečo in modro barvo cvetovom, sadežem in listom. Njihove vloge v rastlinah so zelo različne: privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter ščitijo pred žarki UV-B

http://sl.wikipedia.org/wiki/Flavonoidi

VIRI:

http://www.google.si/#hl=sl&q=flavonoid+biosynthesis&meta=&aq=f&oq=flavonoid+biosynthesis&fp=1&cad=b

Gunnar Samuelsson: Drugs of Natural Origin; A textbook of Pharmacognosy, fifth edition, 1999

Manuchair Ebadi: Pharmacodynamic basis of Herbal Medicine, 2001