Fosfolipaza C

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

Encim fosfolipaza C (PLC) spada v skupino citolitičnih toksinov. V to skupino sodijo predvsem vse fosfolipaze, ki omogočajo hidrolizo membranskih lipidov. Mnogo organizmov izloča omenjene encime, vendar je le malo fosfolipaz takih, ki bi direktno povzročile lizo celic; večina fosfolipaz naredi celico le bolj občutljivo na razpad. Obstajata endogeni membransko vezani fosfolipazi A in C, ki ju lahko aktivirajo toksini (na ta način nefiziološka stimulacija vodi do samouničenja celice). Poleg fosfolipaze C uvrščamo v to skupino tudi fosfolipazo A2, ki jo vsebujejo strupi kač, čebel, os in škorpijonov.

Fosfolipazo C producira vrsta bakterij, med katerimi je najpomembnejša bakterija vrste Clostridium perfringens, ki sprošča fosfolipazo C z letalnim učinkom pod imenom α-toksin. α-toksin je bil prvi bakterijski toksin okarakteriziran kot encim; je letalen, citolitičen in nekrotičen (verjetno je vmešan pri nastanku plinske gangrene).

Glede na substratno specifičnost poznamo tri tipe fosfolipaz C:

                                    -fosfatidilholin (ali lecitin) hidrolizirajoč encim, 
                                    -sfingomielinaza in fosfatidilinozitol specifični encim. 

β-toksin je sfingomielinaza, ki ne deluje direktno litično, marveč naredi eritrocite bolj dovzetne za poškodbo membrane. Sfingomielinaza pa ima za razliko od β-toksina direktni litični učinek. Z izjemo α-toksina iz so bakterijske fosfolipaze C relativno netoksične, zato imajo manjši pomen pri infekcijah.

FOSFOLIPAZNA POT

Po vezavi signalne molekule α podenota aktivira fosfolipazo C-β (encim na citosolni strani membrane). Fosfolipaza C-β cepi fosfatidilinozitol 4,5-bisfosfat, ki se prav tako nahaja na notranji strani membrane, na glicerol in inozitol 1,4,5-trifosfat. Inozitol 1,4,5-trifosfat se nato veže na kalcijeve kanalčke na endoplazmatskem retikulumu, kar omogoči prehod kalcijevih ionov v citosol. Kalcijeve ione in glicerol obravnamo kot sekundarna sporočevalca in sta v nadaljevanju potrebna za aktivacijo PKC.

SLIKA: http://novebiologije.wikia.com/wiki/Slika:H_pkcPathway.gif


ANIMACIJA: http://entochem.tamu.edu/G-Protein/index.html

VIRI:

-http://bmb.pharma.hr/predavanja/hormoni/sld022.htm

-http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/kalcijeve_oscilacije/signalizacija.htm

-http://novebiologije.wikia.com/wiki/Z_G-proteini_povezani_receptorji