Fruktoza

From Wiki FKKT
Revision as of 01:50, 5 January 2010 by Rayman (talk | contribs) (→‎Fruktoza)
Jump to navigationJump to search

Fruktoza

Fruktoza ali sadni sladkor, je enostaven sladkor, ki spada v skupino treh glavnih monosaharidov (glukoza, galaktoza, fruktoza) v prehrani. Ima enako molekularno formulo kot glukoza, vendar drugačno strukturo. Fruktoza je najbolj sladek ogljikov hidrat, je npr. 1,73 x slajša kot sukroza (namizni sladkor). S segrevanjem postaja manj sladka, saj iz 5 obročne oblike nastaja 6 obročna.

Kje jo najdemo

Fruktoza se nahaja predvsem v sadju, zelenjavi (predvsem v korenovkah) in medu. Lahko je prosti obliki ali pa je z glukozo vezana v disaharid sukrozo. Živila, ki vsebujejo prosto fruktozo, običajno vsebujejo tudi približno enak delež proste glukoze (ni pa nujno).

Človek pa danes večino fruktoze ne zaužije s sadjem in zelenjavo, pač pa s sukrozo – namiznim sladkorjem, ki je sestavljen iz 50% fruktoze in 50% glukoze, in visokofruktoznim koruznim sirupom. Slednjega se pridobiva tako, da se iz koruze najprej pridobi koruzni sirup, ki vsebuje večinoma le glukozo, nato pa se temu sirupu doda encime, ki glukozo spremenijo v fruktozo. Nato sledi končna dodelava, ki da sirupe različnih »jakosti« oz. vsebnosti fruktoze (od 42% do 90% fruktoze). Zaradi ugodne cene in večje sladkosti (sirupi z več kot 50% fruktoze) se visokofruktozni koruzni sirup uporablja predvsem v prehranski industriji za slajenje živil.

Delovanje

Pri človeku je skoraj vsa fruktoza presnovljena v jetrih (do sistemskega krvnega obtoka sploh ne pride), presnova pa je usmerjena k regeneraciji jetrnega glikogena in sintezi trigliceridov. Prehrana z veliko fruktoze povzroča povečanje količine krvnih trigliceridov, LDL (slabega) holesterola in znižanje količine HDL (dobrega) holesterola. Fruktoza vpliva tudi na dolgoročno uravnavanje energijske homeostaze, saj ne spodbuja proizvodnje dveh ključnih hormonov, ki pri tem sodelujeta: inzulina (uravnava krvni sladkor, zavira pa tudi občutek lakote) in leptina (ima ključno vlogo pri uravnavanju energijske homeostaze (ravnovesje med vnosom in porabo energije) preko apetita).

Viri in literatura

  • Karlson Peter – Biokemija: učbenik za študente tehnoloških, prehrambeno tehnoloških, biotehnoloških, medicinsko in farmacevsko-biokemijskih fakultet
  • Shapiro A., Mu W., Roncal C., Cheng K.Y., Johnson R.J., Scarpace P.J. – Fructose-induced leptin resistance exacerbates weight gain in response to subsequent high-fat feeding
  • Stanhope K.L. – Twenty-four hour endocrine and metabolic profiles following consumption of high fructose corn syrup, sucrose, fructose and glucose sweetened beverages with meals
  • Stanhope K.L., Havel P.J. – Endocrine and metabolic effects of consuming beverages sweetened with fructose, glucose, sucrose, or high fructose corn syrup
  • Havel P.J. – Control of energy homeostasis and insulin action by adipocyte hormones: leptin, acylation stimulating protein, and adiponectin

Zunanje povezave