Globulini

From Wiki FKKT
Revision as of 12:11, 4 February 2011 by MDolinar (talk | contribs)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search

Globulini

(novolatinsko globulus – okrogel, zaokrožen)

Globulini so beljakovine iz skupine globularnih ali kroglastih beljakovin.

Poznamo jih več vrst:

  • serumski globulini(v krvnem serumu)
  • celični globulini(v tkivih)
  • laktoglobulini(v mleku)
  • ovoglobulini(v jajcih)


Globuline v krvi delimo na štiri vrste glede na njihovo gibanje v električnem polju (glede na elektroforezo):

  • alfaglobulini = α1

Proteini v α1-globulinski frakciji so najbolj negativno nabiti in se zato gibljejo najhitreje. V tej frakciji se nahaja tudi lipoprotein HDL.

  • alfaglobulini = α2

V α2-globulinski frakciji najdemo med ostalimi proteini tudi haptoglobin, ki veže in prenaša sproščen hemoglobin s krvjo.

  • betaglobulini = β

V β-globulinski frakciji najdemo poleg ostalih beljakovin tudi transferin, ki veže in prenaša železo v krvi, poleg tega pa tudi fibrinogen in lipoprotein LDL.

  • gamaglobulini = γ

V γ-globulinski frakciji prevladujejo imunoglobulini. So najmanj negativno nabiti, nekateri celo tako, da potujejo proti negativno nabiti elektrodi.


Večina alfaglobulinov in betaglobulinov se sintetizira v jetrih, gamaglobuline pa proizvajajo limfociti in plazmatke v limfnem tkivu. Funkcija serumskih globulinov v človeškem telesu zajema specifične transportne naloge, kot je prenašanje bakra, maščob, tiroksina in železa, posebna skupina gamaglobulinov, imunoglobulini, pa delujejo kot protitelesa.

Lastnosti

Lastnosti globulinov:

  • so rahlo kisli,
  • se ne topijo v čisti vodi, topijo pa se v raztopinah nevtralnih soli (npr. 5% NaCl(aq)) → evglobulini,
  • reverzibilno jih lahko oborimo z raztopino amonijevega sulfata (VI),
  • so najbolj razširjena skupina proteinov (beljakovin),
  • so sestavni del rezervnih beljakovin stročnic in žitaric.


Viri

  • W. Schröter, K.-H. Lautenschläger, H. Bibrack, A. Schnabel. ([1990] 1993). KEMIJA, Splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
  • T. Kos, B. Pivk. 2009. Klinična kemija in biokemija II. Celovec: Mohorjeva založba.
  • Thomas M. Devlin (ured.) 1992. Textbook of biochemistry: With clinical correlations (Third edition). New York.
  • [1]
  • [2]
  • [3]