Globulini

From Wiki FKKT
Revision as of 12:11, 4 February 2011 by MDolinar (talk | contribs)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

Globulini

(novolatinsko globulus – okrogel, zaokrožen)

Globulini so beljakovine iz skupine globularnih ali kroglastih beljakovin.

Poznamo jih več vrst:

  • serumski globulini(v krvnem serumu)
  • celični globulini(v tkivih)
  • laktoglobulini(v mleku)
  • ovoglobulini(v jajcih)


Globuline v krvi delimo na štiri vrste glede na njihovo gibanje v električnem polju (glede na elektroforezo):

  • alfaglobulini = α1

Proteini v α1-globulinski frakciji so najbolj negativno nabiti in se zato gibljejo najhitreje. V tej frakciji se nahaja tudi lipoprotein HDL.

  • alfaglobulini = α2

V α2-globulinski frakciji najdemo med ostalimi proteini tudi haptoglobin, ki veže in prenaša sproščen hemoglobin s krvjo.

  • betaglobulini = β

V β-globulinski frakciji najdemo poleg ostalih beljakovin tudi transferin, ki veže in prenaša železo v krvi, poleg tega pa tudi fibrinogen in lipoprotein LDL.

  • gamaglobulini = γ

V γ-globulinski frakciji prevladujejo imunoglobulini. So najmanj negativno nabiti, nekateri celo tako, da potujejo proti negativno nabiti elektrodi.


Večina alfaglobulinov in betaglobulinov se sintetizira v jetrih, gamaglobuline pa proizvajajo limfociti in plazmatke v limfnem tkivu. Funkcija serumskih globulinov v človeškem telesu zajema specifične transportne naloge, kot je prenašanje bakra, maščob, tiroksina in železa, posebna skupina gamaglobulinov, imunoglobulini, pa delujejo kot protitelesa.

Lastnosti

Lastnosti globulinov:

  • so rahlo kisli,
  • se ne topijo v čisti vodi, topijo pa se v raztopinah nevtralnih soli (npr. 5% NaCl(aq)) → evglobulini,
  • reverzibilno jih lahko oborimo z raztopino amonijevega sulfata (VI),
  • so najbolj razširjena skupina proteinov (beljakovin),
  • so sestavni del rezervnih beljakovin stročnic in žitaric.


Viri

  • W. Schröter, K.-H. Lautenschläger, H. Bibrack, A. Schnabel. ([1990] 1993). KEMIJA, Splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
  • T. Kos, B. Pivk. 2009. Klinična kemija in biokemija II. Celovec: Mohorjeva založba.
  • Thomas M. Devlin (ured.) 1992. Textbook of biochemistry: With clinical correlations (Third edition). New York.
  • [1]
  • [2]
  • [3]