Glukoza: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
 
(4 intermediate revisions by the same user not shown)
Line 3: Line 3:




''SPLOŠNO''
===''SPLOŠNO''===


Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.
Glukoza je enostavni sladkor oziroma [http://en.wikipedia.org/wiki/Monosaccaride monosaharid], znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.
Line 9: Line 9:




''SESTAVA''
===''SESTAVA''===


Glukoza ima dva izomera L-glukoza in D-glukoza od katerih je le D-glukoza biološko aktivna. D-glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>.  
Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo [http://www.biochem.arizona.edu/classes/bioc462/462bh2008/462bhonorsprojects/462bhonors2007/gsantarelli/glucose.gif C<SUB>6</SUB>H<SUB>12</SUB>O<SUB>6</SUB>].  
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.
Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.






''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''
===''BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA''===


Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.  
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne [http://en.wikipedia.org/wiki/Decarboxylation dekarboksilacije] in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki [http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%93%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%B5%D0%BD glikogena]. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.  
Line 24: Line 24:




''LASTNOSTI''
===''LASTNOSTI''===


Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.
Line 30: Line 30:




''VIRI''
===''VIRI''===


Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005  
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005  


Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974


[http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza]
 
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glucose Glukoza - angleška stran wikipedie ]
----
 




[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 09:20, 7 January 2010

GLUKOZA (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)


SPLOŠNO

Glukoza je enostavni sladkor oziroma monosaharid, znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.


SESTAVA

Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C6H12O6. Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.


BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA

Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne dekarboksilacije in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki glikogena. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.

Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona insulin in glukagon .


LASTNOSTI

Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.


VIRI

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005


Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974


Glukoza - angleška stran wikipedie