Holin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
HOLIN<br> | |||
Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Je sestavni del celice, posebej celičnih membran in ga štejemo med vitamine skupine B. Molekulska formula holina je C5H14NO+ , največkart pa se nahaja v obliki soli. Holin je zelo pomemben vitamin, saj se z njim začne biosinteza aminokisline metionin in živčnega prenašalca acetilholina. Je pa gradnik še številnih drugih biomolekul. | Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Je sestavni del celice, posebej celičnih membran in ga štejemo med vitamine skupine B. Molekulska formula holina je C5H14NO+ , največkart pa se nahaja v obliki soli. Holin je zelo pomemben vitamin, saj se z njim začne biosinteza aminokisline metionin in živčnega prenašalca acetilholina. Je pa gradnik še številnih drugih biomolekul. | ||
Vitamin B8 pospešuje razvoj možganov in krepi spomin ter koncentracijo. Skrbi za normalo delovanje celic v telesu, za presnovo maščob, znižuje krvni tlak, je kurir živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi. | Vitamin B8 pospešuje razvoj možganov in krepi spomin ter koncentracijo. Skrbi za normalo delovanje celic v telesu, za presnovo maščob, znižuje krvni tlak, je kurir živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi. | ||
Revision as of 10:31, 7 January 2010
HOLIN
Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Je sestavni del celice, posebej celičnih membran in ga štejemo med vitamine skupine B. Molekulska formula holina je C5H14NO+ , največkart pa se nahaja v obliki soli. Holin je zelo pomemben vitamin, saj se z njim začne biosinteza aminokisline metionin in živčnega prenašalca acetilholina. Je pa gradnik še številnih drugih biomolekul. Vitamin B8 pospešuje razvoj možganov in krepi spomin ter koncentracijo. Skrbi za normalo delovanje celic v telesu, za presnovo maščob, znižuje krvni tlak, je kurir živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi.
Nahaja se v jajcih, ribah, zelenjavi, mesu, kvasu, mleku, stročnicah, lešnikih in orehih. Učinkuje, kadar nas tarejo bolečine v mišicah in izčrpanost, ob psihični stiski, vnetju kože, ob zmanjšanju sposobnosti pomnjenja in ob nezdravih spremembah na koži in laseh. V primeru pomanjkanja holina se zmanjša dejavnost naših možganov in posledično pride do pešanja spomina, bruhanja, vrtoglavice in izpadanja las. Ob preveliki količini holina lahko povzroči povišan krvni tlak, poškodbo jeter, znojenje, diarejo in neprijeten telesni vonj po ribah. Povprečen dnevni vnos tega vitamina B8 je 425 mg/dan za ženske in 550 mg/dan za moške. Zanimivost: Holin povzroča izrazito intenzivne in dolge sanje.
Viri: knjiga Temelji biokemije
wikipedija(holin)
spletna stran krke
