Imunoglobulin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: Imunoglobulini - krajše Ig (bolj znani kot protitelesa) so gama globulinski proteini, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Uporablja jih imunski sistem za pr...)
 
No edit summary
 
(7 intermediate revisions by one other user not shown)
Line 1: Line 1:
Imunoglobulini - krajše Ig (bolj znani kot protitelesa) so gama globulinski proteini, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Uporablja jih imunski sistem za prepoznavanje in boj proti telesu tujim organizmom(bakterije, virusi….).  Sama zgradba tega proteina močno spominja na črko »Y«.  Osnovni  Ig je sestavljen iz dveh večjih (»težkih«) polipeptidnih verig in dveh manjših (»lahkih«) verig. Obe težki verigi in obe lahki verigi znotraj istega proteina sta identični in povezani z disulfidnimi vezmi. Proizvodnja teh beljakovin se vrši v nekakšnih belih krvnih krvničkah imenovanih »Plazemske celice«. Sami imunoglobulini se delijo po različni zgradbi težke verige v posebne isotipe. Teh je pri sesalcih 5 in vsak izmed njih ima svojo vlogo v telesu, kar vodi do pravilnega imunskega odziva na tujke v telesu.  
Imunoglobulini (Ig) ali protitelesa so gamaglobulinski proteini, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Uporablja jih imunski sistem za prepoznavanje in boj proti telesu tujim organizmom (bakterije, virusi….).  Zgradba teh proteinov je podobna črki »Y« [[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a9/Antibody_IgG2.png/800px-Antibody_IgG2.png]]Osnovna oblika Ig je sestavljena iz dveh daljših (»težkih«) polipeptidnih verig in dveh krajših (»lahkih«) verig. Obe težki verigi in obe lahki verigi znotraj istega proteina sta identični in povezani z disulfidnimi vezmi. Proizvodnja teh beljakovin poteka v vrsti limfocitov imenovanih »plazemske celice« ali "plazmatke". Imunoglobuline delimo v več izotipov oz. razredov na osnovi zaporedja težkih verig. Razredov je pri sesalcih 5 in vsak izmed njih ima svojo vlogo v telesu.  
Čeprav je struktura vseh protiteles  zelo podobna je majhna regija proteina na skrajnih koncih zelo različna. Ta del skrbi za specifičnost protitelesa, da se eno protitelo veže na samo eno antigensko vezavno mesto ( tarča oz. cilj nekega protitelesa oz. vezavno mesto proteina se imenuje antigen ). To mesto na proteinu je znano kot »hipervariabilno« mesto. Ta zelo velika raznovrstnost protiteles pa pomeni da ima telo oz. imunski sistem zelo veliko diverziteto tujkov, ki jih lahko prepozna.
Funkcija imunoglobulinov je torej prepoznavanje in v določenih primerih nevtralizacija patogenov v telesu. Ko se Ig vežejo na tarčni antigen pa tudi označijo tujke, da jih v primeru, ko jih sama protitelesa ne morejo nevtralizirati, napadejo druge celice imunskega sistema.
[[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a9/Antibody_IgG2.png/800px-Antibody_IgG2.png]]


----
Čeprav je struktura vseh protiteles zelo podobna, je majhna regija proteina (na N-koncu vsake od verig) zelo različna. Ta del skrbi za specifičnost protitelesa, da se eno protitelo veže na samo eno antigensko vezavno mesto (mesto ne proteinu kamor se veže Ig se imenuje antigen). To mesto na verigah Ig je znano kot »hipervariabilno« mesto. Ta zelo velika raznovrstnost protiteles pomeni, da telo oz. imunski sistem lahko prepozna zelo veliko različnih tujkov. Funkcija imunoglobulinov je torej prepoznavanje in v določenih primerih nevtralizacija patogenov v telesu.


'''Isotipi:'''


Isotipi:
== '''Izotipi:'''==
Imunski sistem pri sesalcih pozna 5 isotipov imunoglobulinov, ki se razlikujejo po zgradbi proteina posledično pa tudi po njihovi funkciji. Poznamo:


'''''IgA''''' Najdemo ga predvsem v človečkih sluznicah (črevesje, dihala, urogenitalni trakt…). Tam preprečuje kolonizacijo patogenov. Prav tako ga najdemo v slini, solzah in materinem mleku. Igra tudi ključno vlogo pri mišični imunosti. Poznamo 2 obliki tega imunoglobulina.


'''''IgD''''' Pojavlja se večinoma kot receptor antigenov na B celicah, ki še niso bile izpostavljene antigenom (naivne celice)-predstavlja 1% proteinov v membrani B-limfocitov.
'''''IgA''''' Najdemo ga predvsem v človeških sluznicah. Tam preprečuje kolonizacijo patogenov. Prav tako ga najdemo v slini, solzah in materinem mleku.
'''''IgE''''' Veže se na alergene in sproži izpust histamina iz mastocitov in bazofilov. Ta tip protiteles je tudi delno odgovoren za nastanek alergij. Njegova druga funkcija pa je tudi obramba pred parazitskimi črvi.
 
'''''IgD''''' Pojavlja se večinoma kot receptor antigenov na B-celicah, ki še niso bile izpostavljene antigenom (naivne celice).
 
'''''IgE''''' Ta tip protiteles je delno odgovoren za nastanek alergij. Njegova druga funkcija pa je obramba pred parazitskimi črvi.
'''''IgG''''' Ta imunoglobulin eksistira v 4 oblikah in predstavlja večino protitelesno obrambe proti napadom patogenov v človeškem organizmu. Je pa tudi edini imunoglobulin ki je sposoben prečkati placento in je tako sposoben nuditi pasivno zaščito zarodku.
'''''IgG''''' Predstavlja večino protitelesne obrambe proti napadom patogenov v človeškem organizmu. Je pa tudi edini imunoglobulin, ki je sposoben prečkati placento in je tako sposoben nuditi pasivno zaščito zarodku.
'''''IgM'''''   Ta tip protiteles je prisoten na površju b-limfocitov. Sposoben je iliminacije patogenov v zgodnji stopnji B-limfocitne imunosti preden je dovolj IgG protiteles
'''''IgM''''' Sposoben je odtranjevanja patogenov v zgodnji fazi B-limfocitne imunosti preden je dovolj protiteles IgG.
 
 
 
 
 
== Viri ==
 
[http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody Antibody] na angl. Wikipediji (citirano 24.1.2010)


Pojavljajo pa se tudi v različnih kompleksih odvisno od protitelesa (poznamo monomere, dimere in pentamere)[[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Mono-und-Polymere.svg/245px-Mono-und-Polymere.svg.png]]
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 10:30, 25 January 2010

Imunoglobulini (Ig) ali protitelesa so gamaglobulinski proteini, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Uporablja jih imunski sistem za prepoznavanje in boj proti telesu tujim organizmom (bakterije, virusi….). Zgradba teh proteinov je podobna črki »Y« [[1]]. Osnovna oblika Ig je sestavljena iz dveh daljših (»težkih«) polipeptidnih verig in dveh krajših (»lahkih«) verig. Obe težki verigi in obe lahki verigi znotraj istega proteina sta identični in povezani z disulfidnimi vezmi. Proizvodnja teh beljakovin poteka v vrsti limfocitov imenovanih »plazemske celice« ali "plazmatke". Imunoglobuline delimo v več izotipov oz. razredov na osnovi zaporedja težkih verig. Razredov je pri sesalcih 5 in vsak izmed njih ima svojo vlogo v telesu.

Čeprav je struktura vseh protiteles zelo podobna, je majhna regija proteina (na N-koncu vsake od verig) zelo različna. Ta del skrbi za specifičnost protitelesa, da se eno protitelo veže na samo eno antigensko vezavno mesto (mesto ne proteinu kamor se veže Ig se imenuje antigen). To mesto na verigah Ig je znano kot »hipervariabilno« mesto. Ta zelo velika raznovrstnost protiteles pomeni, da telo oz. imunski sistem lahko prepozna zelo veliko različnih tujkov. Funkcija imunoglobulinov je torej prepoznavanje in v določenih primerih nevtralizacija patogenov v telesu.


Izotipi:

IgA Najdemo ga predvsem v človeških sluznicah. Tam preprečuje kolonizacijo patogenov. Prav tako ga najdemo v slini, solzah in materinem mleku.

IgD Pojavlja se večinoma kot receptor antigenov na B-celicah, ki še niso bile izpostavljene antigenom (naivne celice).

IgE Ta tip protiteles je delno odgovoren za nastanek alergij. Njegova druga funkcija pa je obramba pred parazitskimi črvi.

IgG Predstavlja večino protitelesne obrambe proti napadom patogenov v človeškem organizmu. Je pa tudi edini imunoglobulin, ki je sposoben prečkati placento in je tako sposoben nuditi pasivno zaščito zarodku.

IgM Sposoben je odtranjevanja patogenov v zgodnji fazi B-limfocitne imunosti preden je dovolj protiteles IgG.



Viri

Antibody na angl. Wikipediji (citirano 24.1.2010)