Inducirano izražanje genov plastidnega genoma s sintetičnimi RNA-stikali

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

RNA-stikala so deli mRNA molekul, ki se zvijejo v posebno sekundarno strukturo. Nanje se lahko veže ligand, kar povzroči konformacijske spremembe na molekuli, ki vplivajo na izražanje genov. RNA-stikala so našli v prokariontih in evkariontih, v kloroplastih in mitodondrijih pa še ne. Znanstveniki z inštituta Max-Planck v Nemčiji so se zato odločili, da bodo pripravili RNA-stikala, ki bodo učinkovita tudi v plastidih. Uporabili so bakterijska stikala in jih in silico teoretično prilagodili za delovanje v kloroplastu. Naredili so konstrukte šestih različnih RNA-stikal in gena za zeleno fluorescirajoči protein. Te so nato z vektorjem transformirali v kloroplastni genom tobaka. Po testiranju in vivo so našli RNA-stikalo, ki učinkovito deluje kot translacijski regulator izražanja genov v plastidu, ko se nanj veže ligand teofilin. Ko so rastline poškropili s teofilinom se je protein v kloroplastu začel kopičiti, v odsotnosti teofilina pa se protein ni tvoril. To stikalo je zato zelo uporabno tudi za nadaljne raziskave in uporabo v genskem inženirstvu, saj bodo lahko rastline prilagodili tako, da bodo proizvajala zdravila v plastidih pod našim nadzorom.