Iniciacija X-aktivacije pri miših in drugih sesalcih: Difference between revisions
(New page: Inaktivacija kromosoma X, imenovana tudi lionizacija, je proces, pri katerem se eden od dveh kromosomov X naključno inaktivira, zato, da se zagotovi enaka količina X-vezanih genov kot p...) |
No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
Inaktivacija kromosoma X, imenovana tudi lionizacija, je proces, pri katerem se eden od dveh kromosomov X naključno inaktivira, zato, da se zagotovi enaka količina X-vezanih genov kot pri osebah z le enim kromosomom X. Neaktiven kromosom X (Xi) se imenuje tudi Barrovo telesce in je utišan zaradi kondenzacije 85% genetskega materiala v heterokromatin. Inaktivacija poteče že v stanju zgodnje embriogeneze, sproži pa jo Xist (angl. X inactive specific transcript), ki popolnoma prekrije X kromosom. Njegovo komplementarno zaporedje je Tsix, zaporedje RNA, ki ima obratno funkcijo – med inaktivacijo prekrije drugi kromosom X, da le-ta ostane aktiven. Proces lahko razdelimo na 3 stopnje - štetje, izbira, vtisnjenje, vse skupaj pa regulira X-inaktivacijski center (Xic). Približno 15% genov inaktivaciji uide (npr. geni iz PAR regij). | Inaktivacija kromosoma X, imenovana tudi lionizacija, je proces, pri katerem se eden od dveh kromosomov X naključno inaktivira, zato, da se zagotovi enaka količina X-vezanih genov kot pri osebah z le enim kromosomom X. Neaktiven kromosom X (Xi) se imenuje tudi Barrovo telesce in je utišan zaradi kondenzacije 85% genetskega materiala v heterokromatin. Inaktivacija poteče že v stanju zgodnje embriogeneze, sproži pa jo Xist (angl. X inactive specific transcript), ki popolnoma prekrije X kromosom. Njegovo komplementarno zaporedje je Tsix, zaporedje RNA, ki ima obratno funkcijo – med inaktivacijo prekrije drugi kromosom X, da le-ta ostane aktiven. Proces lahko razdelimo na 3 stopnje - štetje, izbira, vtisnjenje, vse skupaj pa regulira X-inaktivacijski center (Xic). Približno 15% genov inaktivaciji uide (npr. geni iz PAR regij). | ||
==Gen Xist== | |||
Xist je RNA gen na X-kromosomu placentalnih sesalcev in je glavni efektor procesa inaktivacije kromosoma X. Je komponenta X-inaktivacijskega centra (Xic), skupaj s še dvema drugima RNA genoma Jpx in Ftx ter dvema genoma za proteine. Gre za cis-izraženo 17 kb dolgo poliadenilirano nekodirajočo RNA, ki služi kot kalup za nadaljnje modifikacije – deacetilacija histonov H3 in H4, metilacija H3 in DNA na CpG otočkih, akumulacija. Njegov transkript je izražen na neaktivnem kromosomu in ne na aktivnem. Način procesiranja je zelo podoben mRNA, vključno s »splicing-om« in poliadenilacijo. Vendar ostaja nepreveden, saj ne kodira za protein. | |||
Revision as of 20:21, 11 May 2015
Inaktivacija kromosoma X, imenovana tudi lionizacija, je proces, pri katerem se eden od dveh kromosomov X naključno inaktivira, zato, da se zagotovi enaka količina X-vezanih genov kot pri osebah z le enim kromosomom X. Neaktiven kromosom X (Xi) se imenuje tudi Barrovo telesce in je utišan zaradi kondenzacije 85% genetskega materiala v heterokromatin. Inaktivacija poteče že v stanju zgodnje embriogeneze, sproži pa jo Xist (angl. X inactive specific transcript), ki popolnoma prekrije X kromosom. Njegovo komplementarno zaporedje je Tsix, zaporedje RNA, ki ima obratno funkcijo – med inaktivacijo prekrije drugi kromosom X, da le-ta ostane aktiven. Proces lahko razdelimo na 3 stopnje - štetje, izbira, vtisnjenje, vse skupaj pa regulira X-inaktivacijski center (Xic). Približno 15% genov inaktivaciji uide (npr. geni iz PAR regij).
Gen Xist
Xist je RNA gen na X-kromosomu placentalnih sesalcev in je glavni efektor procesa inaktivacije kromosoma X. Je komponenta X-inaktivacijskega centra (Xic), skupaj s še dvema drugima RNA genoma Jpx in Ftx ter dvema genoma za proteine. Gre za cis-izraženo 17 kb dolgo poliadenilirano nekodirajočo RNA, ki služi kot kalup za nadaljnje modifikacije – deacetilacija histonov H3 in H4, metilacija H3 in DNA na CpG otočkih, akumulacija. Njegov transkript je izražen na neaktivnem kromosomu in ne na aktivnem. Način procesiranja je zelo podoben mRNA, vključno s »splicing-om« in poliadenilacijo. Vendar ostaja nepreveden, saj ne kodira za protein.
