Izolevcin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: '''Izolevcin''' je α-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislina] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3 [http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Image:L-isoleucine-3D-...)
 
No edit summary
 
Line 1: Line 1:
'''Izolevcin''' je α-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislina] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3 [http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Image:L-isoleucine-3D-sticks.png (slika L-izolevcina)]. Je [[esencialna]] α-aminokislina, To pomeni, da mora biti pridobljena s hrano v zadostnih količinah za zadovoljitev potreb telesa. [[Kodoni]], ki zapisujejo izolevcin, so AUU, AUC in AUA.  
'''Izolevcin''' je α-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislina] s kemijsko formulo HO<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH(CH<sub>3</sub>)CH<sub>2</sub>CH<sub>3</sub> [http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Image:L-isoleucine-3D-sticks.png (slika L-izolevcina)]. Je [[esencialne aminokisline|esencialna aminokislina] - to pomeni, da mora biti pridobljena s hrano v zadostnih količinah za zadovoljitev potreb telesa. [[kodon|Kodoni]], ki zapisujejo izolevcin, so AUU, AUC in AUA.  


Je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrofobnost hidrofobna] aminokislina. Skupaj s [[treoninom]] je ena od dveh aminokislin, ki imata kiralni center na stranski verigi. Ima 4 stereoizomere in dva možna diastereomera L-izolevcina.  V naravi obstaja v enantiomerni obliki kot (2S,3S)-2-amino-3-metilpentanojska kislina.
Je [http://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrofobnost hidrofobna] aminokislina. Skupaj s [[treonin|treoninom]] je ena od dveh aminokislin, ki imata kiralni center na stranski verigi. Ima 4 stereoizomere in dva možna diastereomera.  V naravi obstaja v enantiomerni obliki kot (2S,3S)-2-amino-3-metilpentanojska kislina.


Izolevcin je razvejana aminokislina. V telesu imamo tri razvejane aminokisline, to so [[izolevcin]], [[valin]] in [[levcin]]. Vse pomagajo pri obnovi mišicam po delu.
Izolevcin je razvejana aminokislina. V telesu imamo tri razvejane aminokisline, to so [[izolevcin]], [[valin]] in [[levcin]]. Vse pomagajo pri obnovi mišic po delu.


Ohranja stabilno raven energije s tem, da pomaga regulirati krvni sladkor, zato ga veliko najdemo tudi v hemoglobinu. Pomanjkanje izolevcina lahko povzroča simptome podobne tistim pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Hipoglikemija hipoglikemiji], ti pa so lahko glavoboli, omotica, utrujenost, zmedenost, razdražljivost.
Ohranja stabilno raven energije s tem, da pomaga regulirati krvni sladkor. Pomanjkanje izolevcina lahko povzroča simptome podobne tistim pri [http://sl.wikipedia.org/wiki/Hipoglikemija hipoglikemiji], ti pa so lahko glavoboli, omotica, utrujenost, zmedenost, razdražljivost.


Glede na to, da je potrebno izolevcin zaužiti, ga najdemo v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Beljakovina beljakovinskih] živilih, kot so oreščki, semena, mleko (veliko ga je v kazeinu), meso, jajca, ribe, leča, grah, sojine in serumske beljakovine. Za ljudi, ki so na nizko proteinskih dietah je priporočljivo uživanje dodatkov.  
Glede na to, da je potrebno izolevcin zaužiti, ga najdemo v beljakovinskih živilih, kot so oreščki, semena, mleko (veliko ga je v kazeinu), meso, jajca, ribe, leča, grah, sojine in serumske beljakovine. Za ljudi, ki so na nizkoproteinskih dietah je priporočljivo uživanje dodatkov.  


V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih, začenši s piruvatsko kislino in α-ketagluturata.
V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih, ki se začnejo s [[piruvat|piruvatom]] in [[ketoglutarat|α-ketoglutaratom]].
[[Encimi]], ki sodelujejo v biosintezi so:  
[[Encimi]], ki sodelujejo v biosintezi so:  


1. [[Acetolaktazna sintaza]] (poznana tudi kot acetohidroksidna kislinska sintaza)
1. [[acetolaktat sintaza]]


2. [[Acetilhidroksi kislinska izomernareduktaza]]
2. [[izmeroreduktaza acetilhidroksikislin]]


3. [[Dihidroksidna kislinska dehidrataza]]
3. [[dehidrataza dihidroksikislin]]


4. [[Valinska aminotransferaza]]
4. [[valin aminotransferaza]]


Prvič ga je izoliral Ehrlich leta 1904 (iz [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Fibrin fibrina]) z njegovo zgradbo, ki je bila uveljavljena 3 leta pozneje, pridobljena z degradacijo v D-izoamilamin in delujočo konsekventna  sintezo skozi t.i. ''Streckerjevo reakcijo'' z D-izovaleraldehidom.
Izolevcin je prvi izoliral Felix Ehrlich leta 1904 (iz razgradnih produktov [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Fibrin fibrina], nekateri viri pa navajajo, da iz hemoglobina). Zelo zgodaj so ga pridobili tudi z organsko sintezo (s t.i. ''Streckerjevo reakcijo'').
Temperatura tališča je med 286 do 288°C.
 
Temperatura tališča je med 286 in 288 °C.




Line 37: Line 38:


http://webbook.nist.gov/cgi/cbook.cgi?ID=C73325&Units=SI&Mask=1E9F
http://webbook.nist.gov/cgi/cbook.cgi?ID=C73325&Units=SI&Mask=1E9F
http://books.google.si/books?id=JzArAAAAYAAJ&pg=PA10&dq=isoleucine&hl=sl&sa=X&ei=3EgDT9e8KcOr-QbR8IzGAQ&ved=0CDYQ6AEwAg#v=onepage&q=isoleucine&f=false
http://books.google.si/books?id=qgilcEBLF6QC&pg=PT217&dq=isoleucine&hl=sl&sa=X&ei=3EgDT9e8KcOr-QbR8IzGAQ&ved=0CGMQ6AEwCg#v=onepage&q=isoleucine&f=false
http://www.raysahelian.com/isoleucine.html
== Zunanje povezave ==
http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina
http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Image:L-isoleucine-3D-sticks.png
http://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrofobnost
http://sl.wikipedia.org/wiki/Hipoglikemija
http://sl.wikipedia.org/wiki/Beljakovina
http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Fibrin


[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 15:06, 4 February 2013

Izolevcin je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3 (slika L-izolevcina). Je [[esencialne aminokisline|esencialna aminokislina] - to pomeni, da mora biti pridobljena s hrano v zadostnih količinah za zadovoljitev potreb telesa. Kodoni, ki zapisujejo izolevcin, so AUU, AUC in AUA.

Je hidrofobna aminokislina. Skupaj s treoninom je ena od dveh aminokislin, ki imata kiralni center na stranski verigi. Ima 4 stereoizomere in dva možna diastereomera. V naravi obstaja v enantiomerni obliki kot (2S,3S)-2-amino-3-metilpentanojska kislina.

Izolevcin je razvejana aminokislina. V telesu imamo tri razvejane aminokisline, to so izolevcin, valin in levcin. Vse pomagajo pri obnovi mišic po delu.

Ohranja stabilno raven energije s tem, da pomaga regulirati krvni sladkor. Pomanjkanje izolevcina lahko povzroča simptome podobne tistim pri hipoglikemiji, ti pa so lahko glavoboli, omotica, utrujenost, zmedenost, razdražljivost.

Glede na to, da je potrebno izolevcin zaužiti, ga najdemo v beljakovinskih živilih, kot so oreščki, semena, mleko (veliko ga je v kazeinu), meso, jajca, ribe, leča, grah, sojine in serumske beljakovine. Za ljudi, ki so na nizkoproteinskih dietah je priporočljivo uživanje dodatkov.

V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih, ki se začnejo s piruvatom in α-ketoglutaratom. Encimi, ki sodelujejo v biosintezi so:

1. acetolaktat sintaza

2. izmeroreduktaza acetilhidroksikislin

3. dehidrataza dihidroksikislin

4. valin aminotransferaza

Izolevcin je prvi izoliral Felix Ehrlich leta 1904 (iz razgradnih produktov fibrina, nekateri viri pa navajajo, da iz hemoglobina). Zelo zgodaj so ga pridobili tudi z organsko sintezo (s t.i. Streckerjevo reakcijo).

Temperatura tališča je med 286 in 288 °C.


Viri

http://www.peptideguide.com/amino-acids/isoleucine.html

http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Isoleucine

http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Isoleucine&oldid=136971877

http://www.biology.arizona.edu/biochemistry/problem_sets/aa/Isoleusine.html

http://www.springboard4health.com/notebook/proteins_isoleucine.html

http://webbook.nist.gov/cgi/cbook.cgi?ID=C73325&Units=SI&Mask=1E9F

Retrieved from "https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Izolevcin&oldid=7843"