KE2-seminar

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Contents

Biološka kemija

Gradivo s predavanj.. Username je bk2, password pa samozame25.

Biološka kemija- seminar

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

Seznam seminarjev

Ime in priimek Ime in priimek Slovenski naslov članka Tema Faktor vpliva revije Rok za oddajo Rok za recenzijo Datum predstavitve Recenzent 1 Recenzent 2
Katja BokaličNeva KlančarRazvoj rakaPrenos signalov34,4807.03.10.03.14.03.Arah BorŽupec Ana
Brigita KrajncMateja KožarMutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzijaPrenos signalov4,33607.03.10.03.14.03.Babnik SimonZgonc Katja
Martin GladovičMiha ZadnikGPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmuPrenos signalov6.0907.03.10.03.14.03.Bajuk SilvijaŽener Boštjan
Maja MakarovičTanja LipecSignalizacija pri hipertenzijiPrenos signalov14.03.17.03.21.03.Bercko UrškaZec Šemsa
Maja DragutinovićJerneja KorenčSignalizacijska vloga fruktozePrenos signalov9.53214.03.17.03.21.03.Bobnar JernejZadnik Miha
Veronika ErjavecJanja SotlarProtein kinaze in funkcije jajčnikovPrenos signalov4,58614.03.17.03.21.03.Bokalič KatjaUršič Matija
David PavlinMaja OsenjakRegionalna aerobna glikoliza v človeških možganihGlikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot14.03.17.03.21.03.Dragutinović MajaTurek Bor Lucijan
Matej KocenHermina HudeljaMetabolični procesi v rakavih celicahGlikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot29,53814.03.21.03.28.03.Erjavec VeronikaTrafela Špela
Polona RudolfDaša PuhATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNAGlikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot14.03.21.03.28.03.Gabrovšek PrimožTomažin Urša
Amanda KrajncNastja HrovatStruktura in Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontovGlikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot3,8918.03.24.03.28.03.Gartner BlažTiringer Urša
Taja PöschlLuka HribernikNenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikovCikel citronske kisline14.03.21.03.28.03.Gladović MartinSotlar Janja
Uroš JazbecMariša KadivecNepopoln TCA cikel povečuje možnost preživetja Salmonella TyphimuriumCikel citronske kisline21.03.28.03.04.04.Gombač ZalaSmole Špela
Boštjan ŽenerUrša PetekMetabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparumCikel citronske kisline34,4821.03.28.03.04.04.Grčman MatjažSkvarča Ana
Esmira NikočevićBlaž GartnerFizikalne interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis: Dokaz za metabolonCikel citronske kisline4,72521.03.28.03.04.04.Hoenigsman UršaKožar Mateja
Bor ArahMartin RozmanVpliv omega-3 maščobnih kislin na delovanje MozganovKatabolizem maščobnih kislin21.03.28.03.04.04.Hrastnik Nana IvanaRudolf Polona
Nika OstermanElvisa MejremićJetrne maščobne kisline, sklopljeni proteini in debelostKatabolizem maščobnih kislin28.03.04.04.11.04.Hribernik LukaRozman Martin
Jožica KoračinAlja MaroltCiljna usmerjenost oksidacije maščobnih kislin in ogljikovih hidratov – nov terapevtski poseg za ishemijo in srčni zastojKatabolizem maščobnih kislin11.68528.03.04.04.11.04.Hudelja HerminaPuh Daša
Matija UršičAndrej MihevcFenilketonurijaKatabolizem aminokislin in cikel uree28.03.04.04.11.04.Iskra AndrejPožes Aljaž
Ana ŽupecKarin PoljanecVpliv folata na karcinogenezo v debelem črevesuKatabolizem aminokislin in cikel uree3.59828.03.04.04.11.04.Janežič SašaPöschl Taja
Sabina MulejSilvija BajukAli je cikel uree vključen v Alzheimerjevo bolezen?Katabolizem aminokislin in cikel uree5,10104.04.11.04.18.04.Jazbec UrošPoljanec Karin
Urška BerckoLucija JuvanVpliv zmanjšanja rastnega hormona na podaljšano življenjsko dobo pri pritlikavih miškahOksidativna fosforilacija in fotofosforilacija04.04.11.04.18.04.Jerebic JernejMejremić Elvisa
Zala GombačNana Ivana HrastnikVpliv kofeina na Alzheimerjevo bolezenOksidativna fosforilacija in fotofosforilacija2.72 04.04.11.04.18.04.Juvan LucijaPlaninc Špela
Kim KranjecŠemsa ZecOmejitve in pričakovanja fotosinteze za proizvodnjo bioenergijeOksidativna fosforilacija in fotofosforilacija7.8204.04.11.04.18.04.Kadivec Mariša Petkovšek Eva
Sarah MerlinEva PetkovšekMitohondrijske bolezniOksidativna fosforilacija in fotofosforilacija03.05.06.05.09.05.Klančnik NatalijaKrajnc Brigita
Klara LombarNatalija KlančnikAnandamid inhibira oksidativno fosforilacijo v izoliranih jetrnih mitohondrijihOksidativna fosforilacija in fotofosforilacija3,54103.05.06.05.09.05.Klančar NevaPetek Urša
Žiga MedošBor Lucijan TurekTemeljna vloga vitamina A pri nadzoru oksidativne fosforilacije v mitohondrijski energijski homeostaziOksidativna fosforilacija in fotofosforilacija6,40103.05.06.05.09.05.Kobal LaraPer Ana
Manca MrvarUrša OsolnikAvtotrofna vgradnja ogljika v oceanu (preko Calvinovega cikla)Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijahga še nima03.05.06.05.09.05.Kocen MatejPečar Jan
Špela TrafelaUrška VidemšekSladkorji v kmetijskih rastlinahBiosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah10,11104.05.09.05.16.05.Koračin JožicaPavlin David
Natalia LožakJan PečarSpreminjanje biosinteze lipidov pripomore k odpornosti na stres in podaljšanje življenjske dobe mutiranih Caenorhabditis elegansBiosinteza lipidov04.05.09.05.16.05.Korenč JernejaPaščinski Mateja
Saša JanežičUrša HönigsmanPrenos celičnega holesterola, medcelični procesi in biosinteza steroidnih hormonovBiosinteza lipidov3,0004.05.09.05.16.05.Kranjec KimPahor Maja
Urša TiringerŠpela SmoleVpliv temperature na liste obogatene s težko vodo in izotopske frakcionacije med biosintezo lipidovBiosinteza lipidov3.10404.05.09.05.16.05.Lakner JanjaOsterman Nika
Aljaž PožesMatjaž GrčmanTestosteron in njegova zloraba v športuBiosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul3,56209.05.16.05.23.05.Lapanje KatjaOsolnik Urša
Katja LapanjeJernej BobnarVitamini v rastlinah: prisotnost, biosinteza in antioksidativna funkcijaBiosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul9,8809.05.16.05.23.05.Lipec TanjaOsenjak Maja
Špela PlanincAna SkvarčaBiosinteza kreatina in možnosti njegove uporabeBiosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul4,73509.05.16.05.23.05.Lombar KlaraNikočević Esmira
Andrej IskraAndraž MavričKosti: od skladišča mineralov do regulacije metabolizmaRegulacija metabolizma6,19309.05.16.05.23.05.Ložak NataliaKrajnc Amanda
Urša TomažinMaja MilovanovičRegulacija intermediarnega metabolizma s proteinsko acetilacijoRegulacija metabolizma11,57216.05.23.05.30.05.Lukunič KatjaMulej Sabina
Janja LaknerLara KobalHitra smrt celic race, okuženih z gripo: potencialni mehanizem odpornosti gostitelja na H5N1Regulacija metabolizma 26.38216.05.23.05.30.05.Makarovič MajaMrvar Manca
Mateja PaščinskiJernej JerebicStaranje, oksidativni stres in mitohondrijiRegulacija metabolizma16.05.23.05.30.05.Marolt AljaMilovanovič Maja
Katja ZgoncMaja PahornaslovHormonska regulacija metabolizma pri sesalcih16.05.23.05.30.05.Mavrič AndražMihevc Andrej
Ana PerSimon BabnikSladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih6,71823.05.30.05.06.06.Medoš ŽigaMerlini Sarah
Katja LukuničPrimož GabrovšekŽleza ščitnica in njena hormonaHormonska regulacija metabolizma pri sesalcih6,56223.05.30.05.06.06.Videmšek UrškaHrovat Nastja

Naloga

  • po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
  • osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
  • Povzetek seminarja opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
  • Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
  • Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
  • Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
  • Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
  • Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
  • Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
  • Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
  • Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [recenzentsko poročilo] na spletu.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik mora oceniti seminar, tako da odda svoje mnenje najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja ne sme oddati.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.


Faktor vpliva

Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v COBISS-u. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue C. et al. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).


Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Personal tools