Kolagen (I)

From Wiki FKKT

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
Line 24: Line 24:
DODATNA POVEZAVA NA SPLET:
DODATNA POVEZAVA NA SPLET:
-
1.  
+
1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation:
 +
http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full
 +
2.
[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Revision as of 08:32, 7 January 2010

KOLAGEN (I)

Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. kolagen (I) je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 aminokislin. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.


http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full


VIRI

Literatura:

Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.

STEVENS, Lewis. Avian biochmistry and molecular biology. United Kingdom : Cambridge university press, 1996. 272 s. ISBN 0-521-61211.

HAMES, B.D., HOOPER, N.M. Instant notes : Biochemistry. 2nd edition. United Kingdom : BIOS Scientific Publishers Ltd, 2000. 422 s. ISBN 1-85996-142-8.

LODISH, Harvey, et al. Molecular cell biology. 6th edition. USA : W. H. Rfeeman and Company, 2007. 1150 s. ISBN 9781429203142.

Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS


DODATNA POVEZAVA NA SPLET:

1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation:

http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full

2.

Personal tools