Kristib: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: '''Fikoeritrin''' spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter po...)
 
No edit summary
Line 1: Line 1:
'''Fikoeritrin''' spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo [[klorofil]]  a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v tilakoidnih membranah.
== Fikoeritrin ==
[[Slika:fikoeritrin|Fikoeritrin]]


Fikoeritrin vsrkava valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorpcijski maximum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje.
'''Fikoeritrin'''[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/fikoeritrin.gif] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih <font size=+1 color=green>fikobilini</font>. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo [[klorofil]]  a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Modrozelene_cepljivke modrozelenih cepljivkah], njihova značilna predstavnika sta modri [[fikocianin]] in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v tilakoidnih [http://en.wikipedia.org/wiki/Membrane membranah].
Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.


'v delu'
 
=== Absorbcija fikoeritrina ===
----
 
Fikoeritrin vsrkava [http://sl.wikipedia.org/wiki/Valovna_dol%C5%BEina valovne dolžine] iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maximum je pri '''560 nm''' – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje.
Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8De_alge rdeče alge] v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.
 
=== Viri ===
----
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm
 
http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html
 
http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf
 
http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf
 
http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_Bolonja_GO-UNI-Botanika-Kloroplast_Fotosinteza-09-10.pdf
 
 
[[Category:LEX]]

Revision as of 23:39, 4 January 2010

Fikoeritrin

Fikoeritrin[1] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Tej, kot pomožna fotosintetska barvila usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v tilakoidnih membranah.


Absorbcija fikoeritrina


Fikoeritrin vsrkava valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maximum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč, zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin, in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.

Viri


http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm

http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html

http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf

http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf

http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_Bolonja_GO-UNI-Botanika-Kloroplast_Fotosinteza-09-10.pdf