Levcinska zadrga

From Wiki FKKT
Revision as of 10:13, 13 December 2010 by Eva Udovič (talk | contribs)
Jump to navigationJump to search

Levcinska zadrga [ali t.i. levcinske škarje] je beljakovinski strukturni motiv. Ti motivi navadno najdemo kot del DNA vezavne domene v različnih prepispvalnih dejavnikih, in so zato vključeni v regulacijo izražanja genov. Levcinske zadrge so v evkariontskih in prokariontskih regulatornih proteinih, vendar so večinoma značilnost evkariontov. Tvori jih alfa vijačnica, ki jo sestavlja približno 30 aminokislin. V tej alfa vijačnici se na vsakem sedmem mestu v nizu aminokislin pojavi levcinski ostanek.

Levcinske zadrge v enem polipeptidu interagirajo z zadrgo v drugem polipeptidu in tako tvorijo dimer ter omogočajo povezovanje beljakovin med seboj. Stranske verige levcinskih ostankov gledajo iz vijačnice - vse na isti strani polipeptidne verige.

Dve molekuli proteinov, ki v svoji zgradbi vključujejo levcinske zadrge, se lahko združita preko hidrofobnih interakcij med območjema, bogatima z levcinom, pri tem pa na stiku oblikujeta nekakšno zadrgo. Posebnost beljakovin z levcinsko zadrgo je tudi, da lahko vstopajo v interakcije dveh vrst: z drugo molekulo beljakovine ali z DNK. Prvič je bila indetificirana po uskladitvi zaporedja določenih transkripcijskih faktorjev, ki opredelijo skupni vzorec levcinov vsakih sedem aminokislin. Za te levcine se je kasneje izkazalo, da tvorijo hidrofobno jedro navite tuljave.


[1] Slika: Levcinska zadrga



VIRI