Metabolično preoblikovanje membrane eritrocitov pri človeku

From Wiki FKKT
Revision as of 17:15, 16 March 2010 by MPetra (talk | contribs) (New page: S tem ko Eritrocit eritrociti potujejo skozi tanke žile in organe, so izpostavljeni močnim deformacijam, na kar vplivajo interakcije med fosfolipidnim dvoslojem in spektrinovo mrežo...)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search

S tem ko Eritrocit eritrociti potujejo skozi tanke žile in organe, so izpostavljeni močnim deformacijam, na kar vplivajo interakcije med fosfolipidnim dvoslojem in spektrinovo mrežo. Z deformacijo oblike eritrocitov so povezane bolezni kot so: anemija srpastih celic, Spherocytosissferocitoza, Hereditary_elliptocytosiseliptocitoza.

Membrana eritrocitov ni statična, ampak je metabolično regulirana aktivna struktura. Prisotnost [[[Adenosine_triphosphate ATP-ja]] ni odločilna le v ohranjevanju bikonkavne oblike membrane, ampak tudi poveča dinamičnost vibriranja membrane. Okrepljene vibracije, ki so odvisne od ATP-ja so v povezavi z mrežno strukturo citoskeleta. Preoblikovanje membrane zaradi ATP-ja prevzame obliko lokalnih združenj spektrinovih filamentov znotraj mreže ali med citoskeletom in lipidno membrano. Rezultat obeh procesov je tvorba strukturne napake v heksagonalni mreži. To preoblikovanje citoskeletnih elementov povzroči lokalno sprostitev membranske napetosti, ki se kaže v deformaciji lokalnega lipidnega dvosloja. Povzročitev dinamičnega preoblikovanja citoskeletnih elementov je možna s fosforilizacijo Phosphoinositide#Phosphoinositidesfosfoinozida(PI) do PIP2, ki ima pomembno vlogo pri prilagajanju lipidnega dvosloja na citoskelet s spreminjanjem proteinskih interakcij. Defosforiliziacija PIP2 se opazi kot zmanjšana afiniteta za vezavo Glycophorin]glikoforina čemer sledi odcepitev od Spectrinspektrinske mreže, kar sprosti napetost med lipidnim dvoslojem in spektrinsko mrežo in se kaže kot povečano vibriranje membrane. Druga možnost je fosforilizacija Protein_4.1proteina 4.1, kar ima za rezultat zmanjšano vezno afiniteto med aktinom, proteinom 4.1 in glikoforinom v vezavi.