Molekularna biotehnologija: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
 
(9 intermediate revisions by the same user not shown)
Line 1: Line 1:
Predmet molekularna biotehnologija predstavlja številne primere aplikacij genske tehnologije, od klasičnih primerov proizvodnje antibiotikov in reagentov z gensko spremenjenimi organizmi do najnovejših dogajanj na področju sodobne biotehnologije iz strokovnih dnevnih novic. Razvoj novih orodij in tehnologij, (ne)uspehi pri kliničnih testiranjih potencialnih novih zdravil, priprava diagnostičnih sredstev, uporaba GSO za bioremediacijo in drugih aplikacijah v ekologiji itd.
Predmet molekularna biotehnologija predstavlja številne primere aplikacij (predvsem) genske tehnologije, od klasičnih primerov proizvodnje antibiotikov in reagentov z gensko spremenjenimi organizmi do najnovejših dogajanj na področju sodobne biotehnologije iz strokovnih dnevnih novic. Razvoj novih orodij in tehnologij, (ne)uspehi pri kliničnih testiranjih potencialnih novih zdravil, priprava diagnostičnih sredstev, uporaba GSO za bioremediacijo in drugih aplikacijah v ekologiji itd.


Molekularno biotehnologijo lahko vpišete v 1. ali 2. letniku magistrskega študija. Nujno je dobro poznavanje DNA-tehnologije, dobro pa se predmet dopolnjuje s temeljnim predmetom Sintezna biologija. '''Predmet ni razpisan za študijsko leto 2015/16, predvidoma pa bo spet na programu v študijskem letu 2016/17.'''  
Molekularno biotehnologijo lahko vpišete v 1. ali 2. letniku magistrskega študija. Nujno je dobro poznavanje DNA-tehnologije, dobro pa se predmet dopolnjuje s temeljnim predmetom Sintezna biologija. '''Predmet je mogoče vpisati v študijskem letu 2022/23, naslednjič pa predvidoma v št. letu 2024/25.'''  


Izvedba predmeta bo s predavanji (30 h), seminarji (30 h) in laboratorijskimi vajami (15 h). Urnik v študijskem letu 2014/15 je bil: vsak četrtek ob 11:00 (seminarska soba 2.072) in petek ob 8:15 (seminarska soba 3.038), po dve šolski uri. Če bo v prihodnje uveljavljena direktiva, da morajo imeti strokovni izbirni predmeti 30 h 'drugih oblik dela', bomo namesto seminarjev izvedli t.im. 'journal club'.
Izvedba predmeta bo s predavanji (30 h), seminarji (30 h) in laboratorijskimi vajami (15 h). Urnik v študijskem letu 2018/19 je bil: četrtek 10h-12h predavanja, potem 12h-14h seminar, oboje v seminarski sobi 1070 (lamela 1C), a bo lahko v tem letu drugačen.


Kot učbenik boste lahko uporabili knjigo [http://books.google.si/books/about/Molecular_Biotechnology.html?id=Ynp6uAAACAAJ&redir_esc=y Molecular Biotechnology] - večino tistih poglavij, ki jih niste predelali pri Tehnologiji DNA. Uporabne so 2., 3. in 4. izdaja.
Kot učbenik lahko uporabite knjigo [http://books.google.si/books/about/Molecular_Biotechnology.html?id=Ynp6uAAACAAJ&redir_esc=y Molecular Biotechnology] - večino tistih poglavij, ki jih niste predelali pri Tehnologiji DNA. Uporabne so 3.-5. izdaja.


''Vpis predmeta odsvetujem študentov, ki nimajo dovolj osnov s področja tehnologije rekombinantne DNA. Predmeta Molekulsko kloniranje (5 KT) in Tehnologija DNA (5 KT) predstavljata dobro osnovo za spremljanje tega predmeta, za nebiokemike pa so primerni tudi drugi predmeti s tega področja v obsegu 10 KT ali več.''
''Vpis predmeta odsvetujem študentom, ki nimajo dovolj osnov s področja tehnologije rekombinantne DNA. Predmeta Molekulsko kloniranje (5 KT) in Tehnologija DNA (5 KT) predstavljata dobro osnovo za spremljanje tega predmeta, za nebiokemike pa nekateri drugi predmeti s tega področja v obsegu 10 KT ali več.''




Line 13: Line 13:
'''Predavanja:'''
'''Predavanja:'''


1. Uvod. Biotehnologija in molekularna biotehnologija.<br>
1. Uvod. Biotehnologija in molekularna biotehnologija.<br>
2. Molekularna biotehnologija in okolje: mikrobni biosenzorji, bioremediacija/fitoremediacija.<br>
2. Molekularna biotehnologija in okolje: mikrobni biosenzorji, bioremediacija/fitoremediacija.<br>
3. Molekularna biotehnologija in hrana: določanje GS sestavin in določanje sestave živil z analizo DNA.<br>  
3. Molekularna biotehnologija v kmetijstvu: gensko spremenjene rastline (nadgradnja znanja iz Tehnologije DNA) in uporabna vrednost gensko spremenjenih bakterij<br>
4. Molekularna biotehnologija za pripravo terapevtikov: interferoni, rastni hormon, dejavnik tumorske nekroze, inzulin, interlevkini,….<br>
4. Molekularna biotehnologija in hrana: določanje GS sestavin in določanje sestave živil z analizo DNA.<br>  
5. Molekularna biotehnologija za pripravo encimov (nukleaze, lipaze).<br>
5. Molekularna biotehnologija za pripravo terapevtikov: interferoni, rastni hormon, dejavnik tumorske nekroze, inzulin, interlevkini,….<br>
6. Molekularna biotehnologija za pripravo diagnostičnih in terapevtskih protiteles.<br>
6. Molekularna biotehnologija za pripravo encimov (nukleaze, lipaze).<br>
7. Molekularna biotehnologija za pripravo cepiv: herpes, papilomavirus, kolera; DNA cepiva (karies), vektorska cepiva, bakterije kot dostavni sistemi za antigene.<br>
7. Molekularna biotehnologija za pripravo diagnostičnih in terapevtskih protiteles.<br>
8. Molekularna biotehnologija za sintezo tržno zanimivih produktov: male biološke molekule, antibiotiki, biopolimeri.<br>
8. Molekularna biotehnologija za pripravo cepiv: herpes, papilomavirus, kolera; DNA cepiva (karies), vektorska cepiva, mRNA-cepiva (novo), bakterije kot dostavni sistemi za antigene.<br>
9. Molekularna biotehnologija in uporaba biomase: proizvodnja fruktoze, alkoholov, mikrobna pretvorba celuloze in lignina.<br>
9. Molekularna biotehnologija za sintezo tržno zanimivih produktov: male biološke molekule, antibiotiki, biopolimeri.<br>
10. Molekularna biotehnologija: metabolično inženirstvo.<br>
10. Molekularna biotehnologija in uporaba biomase: proizvodnja fruktoze, alkoholov, mikrobna pretvorba celuloze in lignina.<br>
11. Molekularna biotehnologija in novi viri energije.<br>
11. Molekularna biotehnologija: metabolično inženirstvo.<br>
12. Molekularna biotehnologija in gensko spremenjene rastline in živali.<br>
12. Molekularna biotehnologija in novi viri energije.<br>
13. Družbeni vidiki sodobne biotehnologije: varnost, okoljska tveganja, ekonomski vidiki in družbena sprejemljivost.<br>
13. Molekularna biotehnologija in gensko spremenjene rastline in živali.<br>
14. Družbeni vidiki sodobne biotehnologije: varnost, okoljska tveganja, ekonomski vidiki in družbena sprejemljivost.<br>




Line 39: Line 40:
Primeri razvoja novih sistemov za proizvodnjo reagentov, terapevtikov, uporaba v zdravstvu, alternativni viri energije ipd. iz tekoče znanstvene periodike. Pregled novic iz sveta sodobne biotehnologije.
Primeri razvoja novih sistemov za proizvodnjo reagentov, terapevtikov, uporaba v zdravstvu, alternativni viri energije ipd. iz tekoče znanstvene periodike. Pregled novic iz sveta sodobne biotehnologije.


Vsak študent pripravi en seminar na osnovi članka, ki je bil objavljen v letu 2016 ali 2017 in se nanaša na enega od poglavij, ki jih bomo obravnavali na predavanjih. Napisati je treba povzetek s ~4000 znaki (dovoljeno odstopanje 10 %) in ga objaviti na wikiju. Razen tega pripravite predstavitev PPT ali Prezi (10 min + 5 min razprave). Članek predlagajte profesorju do 9.3., v nasprotnem boste dobili dodeljen članek po presoji učitelja. Razen tega študent dvakrat v semestru predstavi neko novost s področja molekularne biotehnologije (npr. s spleta). Predstavitev poteka pred tablo (brez projekcije in računalnika); na voljo imate vsakič po 3 min časa, čemur sledi razprava.
Vsak študent pripravi en seminar na osnovi članka, ki je bil objavljen v letu 2022 ali 2023 in se nanaša na eno od poglavij, ki jih bomo obravnavali na predavanjih. Napisati je treba povzetek s ~4000 znaki (dovoljeno odstopanje 10 %) in ga objaviti na wikiju. Razen tega pripravite predstavitev PPT (20 min (toleriram 17-23 min) + 5 min razprave). Na seznam se vpišite do 3.3. pod temo, ki vas zanima, oz. datum, ko bi želeli imeti seminar. Če članka ne boste predlagali sami oz. se glede teme ne boste uskladili z učiteljem, boste dobili dodeljen članek po presoji učitelja.  


Seznam seminarjev in povezave do povzetkov bo tule: [[MBT seminarji 2017]]. Za primerjavo lahko pogledate seznama iz predhodnih let: [[MBT seminarji 2014]], [[MBT seminarji 2015]].
Poleg tega študent dvakrat v semestru predstavi neko novost s področja molekularne biotehnologije (npr. s spleta). Predstavitev poteka pred tablo (brez projekcije in računalnika); na voljo imate vsakič 3-4 min časa, čemur lahko sledi kratka razprava. Poimenski seznam po terminih bo objavljen v preglednici v spletni učilnici.
 
Seznam seminarjev prejšnje generacije in povezave do povzetkov: [[MBT seminarji 2021]]. Arhivirani so tudi seznami iz predhodnih let: [[MBT seminarji 2019]], [[MBT seminarji 2017]], [[MBT seminarji 2015]], [[MBT seminarji 2014]].


== Ocenjevanje ==
== Ocenjevanje ==
Pri končni oceni štejejo: priprava in predstavitev seminarja 20 %, sodelovanje pri seminarjih 10 %, poročila z vaj 10 %, odgovori na izpitna vprašanja 60 % (pri izpitu je petina vprašanj z vaj, izpit je pisni).
Pri končni oceni štejejo: priprava in predstavitev seminarja 18 %, priprava novic in sodelovanje pri seminarjih 8 %, poročila z vaj 10 %, odgovori na izpitna vprašanja 64 % (pri izpitu je petina vprašanj z vaj, izpit je pisni).
[V letu 2020/21 zaradi omejenih možnosti izvedbe vaj poročil ni bilo treba oddati, v dogovoru s študenti pa je bila utež za posamezne obveznosti naslednja: miniseminar 6 % (ta del je bil prej vključen v 'sodelovanje'), seminar 18 %, sodelovanje pri seminarjih 4 %, kolokvijski del izpita 22 %, teoretični del izpita 50 %.]

Latest revision as of 07:44, 25 July 2022

Predmet molekularna biotehnologija predstavlja številne primere aplikacij (predvsem) genske tehnologije, od klasičnih primerov proizvodnje antibiotikov in reagentov z gensko spremenjenimi organizmi do najnovejših dogajanj na področju sodobne biotehnologije iz strokovnih dnevnih novic. Razvoj novih orodij in tehnologij, (ne)uspehi pri kliničnih testiranjih potencialnih novih zdravil, priprava diagnostičnih sredstev, uporaba GSO za bioremediacijo in drugih aplikacijah v ekologiji itd.

Molekularno biotehnologijo lahko vpišete v 1. ali 2. letniku magistrskega študija. Nujno je dobro poznavanje DNA-tehnologije, dobro pa se predmet dopolnjuje s temeljnim predmetom Sintezna biologija. Predmet je mogoče vpisati v študijskem letu 2022/23, naslednjič pa predvidoma v št. letu 2024/25.

Izvedba predmeta bo s predavanji (30 h), seminarji (30 h) in laboratorijskimi vajami (15 h). Urnik v študijskem letu 2018/19 je bil: četrtek 10h-12h predavanja, potem 12h-14h seminar, oboje v seminarski sobi 1070 (lamela 1C), a bo lahko v tem letu drugačen.

Kot učbenik lahko uporabite knjigo Molecular Biotechnology - večino tistih poglavij, ki jih niste predelali pri Tehnologiji DNA. Uporabne so 3.-5. izdaja.

Vpis predmeta odsvetujem študentom, ki nimajo dovolj osnov s področja tehnologije rekombinantne DNA. Predmeta Molekulsko kloniranje (5 KT) in Tehnologija DNA (5 KT) predstavljata dobro osnovo za spremljanje tega predmeta, za nebiokemike pa nekateri drugi predmeti s tega področja v obsegu 10 KT ali več.


Vsebina predmeta

Predavanja:

1. Uvod. Biotehnologija in molekularna biotehnologija.
2. Molekularna biotehnologija in okolje: mikrobni biosenzorji, bioremediacija/fitoremediacija.
3. Molekularna biotehnologija v kmetijstvu: gensko spremenjene rastline (nadgradnja znanja iz Tehnologije DNA) in uporabna vrednost gensko spremenjenih bakterij
4. Molekularna biotehnologija in hrana: določanje GS sestavin in določanje sestave živil z analizo DNA.
5. Molekularna biotehnologija za pripravo terapevtikov: interferoni, rastni hormon, dejavnik tumorske nekroze, inzulin, interlevkini,….
6. Molekularna biotehnologija za pripravo encimov (nukleaze, lipaze).
7. Molekularna biotehnologija za pripravo diagnostičnih in terapevtskih protiteles.
8. Molekularna biotehnologija za pripravo cepiv: herpes, papilomavirus, kolera; DNA cepiva (karies), vektorska cepiva, mRNA-cepiva (novo), bakterije kot dostavni sistemi za antigene.
9. Molekularna biotehnologija za sintezo tržno zanimivih produktov: male biološke molekule, antibiotiki, biopolimeri.
10. Molekularna biotehnologija in uporaba biomase: proizvodnja fruktoze, alkoholov, mikrobna pretvorba celuloze in lignina.
11. Molekularna biotehnologija: metabolično inženirstvo.
12. Molekularna biotehnologija in novi viri energije.
13. Molekularna biotehnologija in gensko spremenjene rastline in živali.
14. Družbeni vidiki sodobne biotehnologije: varnost, okoljska tveganja, ekonomski vidiki in družbena sprejemljivost.


Laboratorijske vaje:

1. Določanje vrstne sestave mešanega mesa.
2. Določanje vsebnosti GS rastlin v živilu.
3. Načini transformacije cianobakterij.


Seminarji:

Primeri razvoja novih sistemov za proizvodnjo reagentov, terapevtikov, uporaba v zdravstvu, alternativni viri energije ipd. iz tekoče znanstvene periodike. Pregled novic iz sveta sodobne biotehnologije.

Vsak študent pripravi en seminar na osnovi članka, ki je bil objavljen v letu 2022 ali 2023 in se nanaša na eno od poglavij, ki jih bomo obravnavali na predavanjih. Napisati je treba povzetek s ~4000 znaki (dovoljeno odstopanje 10 %) in ga objaviti na wikiju. Razen tega pripravite predstavitev PPT (20 min (toleriram 17-23 min) + 5 min razprave). Na seznam se vpišite do 3.3. pod temo, ki vas zanima, oz. datum, ko bi želeli imeti seminar. Če članka ne boste predlagali sami oz. se glede teme ne boste uskladili z učiteljem, boste dobili dodeljen članek po presoji učitelja.

Poleg tega študent dvakrat v semestru predstavi neko novost s področja molekularne biotehnologije (npr. s spleta). Predstavitev poteka pred tablo (brez projekcije in računalnika); na voljo imate vsakič 3-4 min časa, čemur lahko sledi kratka razprava. Poimenski seznam po terminih bo objavljen v preglednici v spletni učilnici.

Seznam seminarjev prejšnje generacije in povezave do povzetkov: MBT seminarji 2021. Arhivirani so tudi seznami iz predhodnih let: MBT seminarji 2019, MBT seminarji 2017, MBT seminarji 2015, MBT seminarji 2014.

Ocenjevanje

Pri končni oceni štejejo: priprava in predstavitev seminarja 18 %, priprava novic in sodelovanje pri seminarjih 8 %, poročila z vaj 10 %, odgovori na izpitna vprašanja 64 % (pri izpitu je petina vprašanj z vaj, izpit je pisni). [V letu 2020/21 zaradi omejenih možnosti izvedbe vaj poročil ni bilo treba oddati, v dogovoru s študenti pa je bila utež za posamezne obveznosti naslednja: miniseminar 6 % (ta del je bil prej vključen v 'sodelovanje'), seminar 18 %, sodelovanje pri seminarjih 4 %, kolokvijski del izpita 22 %, teoretični del izpita 50 %.]